Zadnji čas je za prelom

Slavica Pičerko Peklar Slavica Pičerko Peklar
22.05.2019 22:33

So mesta, ki živijo od enega samega kamna, Ptuj jih ima na tisoče, poziva k ukrepanju Franc Mlakar. Udeleženci posveta v času priprav na EPK pa, da je mestu treba vrniti njegovo meščanskost.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V dominikanskem samostanu je potekal posvet o pripravah na kandidaturo za EPK.
Slavica PIČERKO PEKLAR

Z mislijo, da se je naša duša postarala, je Branka Bezeljak, gledališka ustvarjalka, tokrat kot ptujska meščanka, zaokrožila posvet Interpretacija dediščine skozi kreativne prakse, ki so ga v sklopu priprav na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture (EPK) organizirali MO Ptuj, tukajšnji pokrajinski muzej in zgodovinski arhiv: "Vesela sem, da se ta trenutek povezujemo, še vedno pa v našem mestu velja, da, če nisi zadosti nor, ne moreš nič narediti!"

Gospodje Ptujski trkajo na vrata

Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj, je svoj pogled na dogajanje povezal z bogato ptujsko zgodovino, ki jo bo gledališče v prihodnje postavilo na domače in tuje odre, sklenil z mislijo, da naj breme postane priložnost. "Želimo si srečnega konca morebitne EPK. Izkušnje imamo, tudi negativne in posledice preteklega partnerstva še kako čutimo, še posebej na področju arheologije. Zadnji čas je za ukrepanje, v muzeju stavimo na oživitev starega mestnega jedra, meščanstva, obuditev srednjega veka z gospodi Ptujskimi, ki kar kličejo, da jih predstavimo v zgodbi. Treba je ukrepati, tudi v predstavitvi gradu kot blagovne znamke," poziva Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, ki dodaja, da se arheologiji vendarle obetajo novi časi. Katja Zupanič, direktorica Zgodovinskega arhiva: "Mi smo že v času partnerstva hoteli aktivneje poseči v dogajanje, a nas takrat Maribor ni slišal. Tokratne priložnosti ne bomo izpustili iz rok, zato snujemo simpozij o Simonu Povodnu, na osnovi zgodovinskih zapisov bomo ustvarili zgodbe o skoraj pozabljenih Ptujčanih. Vse to naše delo pa sloni na mednarodnem povezovanju." V projekt EPK se vključuje tudi ptujska knjižnica Ivana Potrča, saj, kot napoveduje direktor Matjaž Neudauer, gradivo, ki ga hranijo v knjižnici, kar kliče k obdelavi, tudi digitalizaciji, in seveda javni predstavitvi, četudi Ptuj tokrat s kandidaturo ne bi uspel: "Zagotovo bomo vzpostavili sodelovanje z mestom iz Nemčije, ki bo takrat nosilo naziv EPK." Da je preteklost Ptuja tisto, kar je treba predstaviti z zgodbami, so vsevprek ugotavljali razpravljavci. Franc Mlakar jasno in glasno: "To mesto ima težave s svojo preteklostjo. Ptuj potrebuje prelom, pri tem pa mora združiti najboljše iz regije in se tudi na kulturnem področju nujno povezati z gospodarstvom." Kar menedžer na področju kulture zagotovo obvlada, ob vsem, kar Ptuj premore, pa: "Bil sem v številnih mestih, ki imajo pokazati samo en kamen, pa vsi živijo od tega, Ptuj jih ima na tisoče."

Časa za napake ni več

Da mora mesto, ki je v zadnjem stoletju doživljalo izrazite družbene spremembe, s katerimi je izgubilo veliko svoje identitete, na novo osmisliti svojo meščanskost, je bilo čutiti v razpravah tokratnega posveta. "Namen kandidature za EPK 2025 je prispevati k oblikovanju Ptuja v mesto, ki bo v ponos njegovim prebivalcem, istočasno pa želeni cilj tujih kulturnih turistov," dodajajo snovalci kandidature, v njihovem imenu pa Aleš Šteger: "Zdaj gre za novo zgodbo, sladko grenke izkušnje so nam pri tem lahko le v pomoč. Stavim na povezovanje." Da časa za napake ni več, je prepričan Peter Vesenjak iz hotela Mitra, ki ugotavlja, da je že napoved kandidature dobrodošla. Kot tako jo razume tudi ptujska županja Nuška Gajšek, ki med projekte, ki jih bo treba uresničiti, uvršča tudi Staro steklarsko delavnico. Tokratne ptujske razprave v dominikanskem samostanu sta se udeležila tudi Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, in Silvester Gaberšček, vodja sektorja za nepremično dediščino na Ministrstvu RS za kulturo, ki se je, ob vsem izrečenem, dotaknil gradu Turnišče: "Zame je ta velika bolečina, ki ji je treba dati primerno vsebino." Hudolin pa, da je v vsej zgodbi o kulturni prestolnici treba najti rdečo nit povezovanja in dogajanja: "Ptuj je eno redkih mest z mestnim obzidjem in bogatim srednjim vekom. Časa za pripravo kandidature ni več na pretek, dela pa veliko."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta