Všečka, jagoda iz Gibine, je plod skupne naložbe dveh kmetij

Mlada kmetovalca Kristjan Lovrec in Aleš Kovačec iz slovenskogoriških občin Sveti Andraž in Juršinci nadaljujeta družinsko tradicijo. Ohranjata, kar so naredili rodovi pred njima, in se obenem spogledujeta z novostmi, saj izkušnje kažejo, da brez novih vlaganj in sodobne pridelave s svojo ponudbo na trgu pač nista konkurenčna.

Sodobna pridelava jagod

Lovrečevi so daleč naokoli znani pridelovalci jabolk, na šestih hektarjih jih prideluje tudi Kristjan Lovrec z ženo Tamaro. Ta se je kot dekle iz mesta dobro znašla v vaškem okolju. Oba sta končala študij, a se odločila ostati na domači kmetiji v Gibini: "Domačo kmetijo so pred leti razdelili na dvoje, oče Andrej, mama Brigita in brat Nejc s partnerico Evo obdelujejo 14 hektarjev nasadov jablan, midva preostalih šest.

Že pred leti sva začela vzgojo jagod, kar se je izkazalo za dobro odločitev, a jagode smo obirali le v toplih mesecih, ljudje, tudi večji prevzemniki, trgovci in različni javni zavodi pa so želeli, da jih z njimi oskrbujemo kar vse leto. Pred leti sva tako s prijateljem Alešem začela razmišljati o skupni naložbi, postavitvi velikega rastlinjaka, v katerem bi jagode zorele ves čas. V iskanju informacij, kako se lotiti celoletne pridelave, sva naletela na sodoben način, ki ga poznajo na Portugalskem, in odločila sva se poskusiti. Doslej pri nas takega načina vzgoje jagod še ni bilo, tudi sicer je v Evropi manj kot deset takšnih sistemov. Gre za pridelavo v sodobnem tehnološkem rastlinjaku, ki smo ga tukaj v Gibini postavili to poletje, že prve jagode pa so nas navdušile tako s svojim bogatim okusom kot s količino pridelka."

Kristjan Lovrec in Aleš Kovačec​, ki jima predvsem pri obiranju in pakiranju jagod pomagata tudi ženi, ko je treba, priskoči na pomoč še Aleševa Sergeja, ki je edina od četverice tudi redno zaposlena kot samostojna podjetnica, sta morala do postavitve ogromnega rastlinjaka, ki pokriva 60 arov veliko njivo, prehoditi kar več let dolgo pot pridobivanja različnih dovoljenj in soglasij: "Ko sva začela razmišljati o postavitvi rastlinjaka, gradbeno dovoljenje zanj ni bilo potrebno. Potem se je zakonodaja spremenila, potrebovala sva tudi vodno dovoljenje pa soglasje, odločbo o namakanju. Na vse mogoče ovire sva naletela, a na koncu vse tudi premagala. Zdaj rastlinjak stoji, te dni ga pridno ogrevamo, saj se je pokazalo, da brez tega pri nas ne bo šlo. Jagode pri petih stopinjah Celzija pač ne dozorijo, želimo pa si seveda kar največ sončnih dni, saj je sonce za njihovo zorenje še kako pomembno."

Draga naložba

Lani sta se partnerja v pridelavi jagod prijavila na razpis za podnebne spremembe ministrstva za kmetijstvo, pridobila nekaj evropskih sredstev in tako lažje uresničila več kot 800 tisoč evrov vreden projekt.

"V rastlinjaku raste kar 110 tisoč sadik jagod, prve smo obrali 40 dni po sajenju. Pridelava naših jagod temelji na hidroponskem sistemu, ki je prijazen do okolja. Voda in hranila, ki jih potrebujemo pri proizvodnji, se vračata oziroma krožita v celotnem sistemu pridelave. Jagode rastejo v vrečah s kokosom in vulkanskim perlitom z dodatkom hranil. Škropljenja, razen preventivnega, ne poznamo."

Ciklus zorenja jagod, pravita Lovrec in Kovačec, se je z jesenjo upočasnil, je pa sicer najbolj odvisen od sončne svetlobe. Jesenska oblačnost pač naredi svoje, a mlada pridelovalca verjameta, da jima bo uspelo, še posebej, ker so že s prvimi jagodami, ki so jih ponudili kupcem, naleteli na zelo dober odziv. "Jagode so resnično okusne, sladke, imamo jih več sort, in ko so v polni rodnosti, je pridelka dovolj, da lahko z njimi zalagamo trgovsko verigo Hofer in obe ptujski trgovinici Škrnicelj z lokalno hrano. Upamo, da jih bo nekaj tudi za lokalne šole in vrtce, ki segajo po domači hrani," napovedujeta pridelovalca.

Na vprašanje, od kod ime, pogledata Tamaro, češ, ona je tista, ki se je domislila, kako jih poimenovati. "V iskanju dovolj prepoznanega imena, takega, ki ga bodo hitro slišali tudi mlajši, se mi je utrnilo, da naj bo kar jagoda Všečka, saj v tem modernem svetu vsi všečkajo, če jim je kaj všeč," pravi Tamara, ki je končala študij prava, kar tudi na kmetiji vse bolj koristi.

Da je pridelava jagod živa proizvodnja in terja vsakodnevno skrb in delo, poudarjata družini Lovrec in Kovačec, ki sta pri svojem dosedanjem delu spoznali, da se morajo zanašati predvsem na svoje znanje in izkušnje. "Smo pionirji v pridelavi jagod po sistemu gor-dol. Jagode, posajene v vrstah, dvigamo na različne višine, kar omogoča večjo pridelavo, tudi obiranje je mnogo lažje, saj se ni treba sklanjati. Jagode so tudi povsem čiste, kar še posebej veseli naše hčerke," razlaga Kristjan Lovrec.

Na kmetiji Kovačec sredi Juršincev se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, poljedelstvom in vinogradništvom. Alešev vstop v sadjarstvo je tako nova izkušnja, kot je bila tudi tista pred leti, ko se je podal na bolj tehnično področje montaže sončnih elektrarn. "Na naši kmetiji obdelujemo 43 hektarjev kmetijskih površin. S prijateljem Kristjanom si že od nekdaj priskočiva na pomoč pri večjih kmečkih delih, zdaj je najini družini povezala še skupna pridelava jagod. Delati znava, podpirata naju tudi najini družini," dodaja Aleš Kovačec.