Rimski kamp na Ptuju: Rimljani niso ves čas jedli mesa, kakor se prikazuje v filmih

Drugo leto zapored so skupine Rimljank, Rimljanov in barbarov s kuhanjem in seveda pokušanjem rimskega lonca vabile na odprtje sezone rimskih prireditev v Rimskem kampu Poetovio na Štukih. "Čebula, česen, zelje, por in tri vrste mesa. Krompirja pa seveda notri ni, ker ga Rimljani preprosto niso poznali, tudi ne paradižnika in paprike. Zato te sestavine ne sodijo niti v rimsko, še manj pa v barbarsko kuhinjo. Tudi z mesom smo bolj skromni, saj se takrat niso z njim tako preobjedali, kot je to prikazano v različnih filmih. Jedli so ga predvsem ob večjih praznikih in praznovanjih. Vsakodnevno pa so uživali lečo, proso, fižol in podobno. Dodali smo tudi nejodirano sol, takšno, kot jo da morje, brez kakršnekoli kemične obdelave. Pa še nekaj doma stisnjenega olja. Seveda pa je notri tudi nekaj skrivnih sestavin," je njihov recept za najboljši rimski lonec opisal vodja skupine barbarov Milan Osterc.

Obudili bodo mornarico

"Veliko stvari smo preštudirali na spletu, dodali smo tudi tako nenavadne sestavine za golaž kot so cimet, klinčki in muškatni orešček," je bil o skrivnem receptu za rimski lonec minulo soboto pripravljen izdati Janvid Lah, vodja ekipe rimske mornarice s Ptuja, ki namerava letos prvič sodelovati na Rimskih igrah. Kot je povedal Lah, so idejo dobili, ker so videli, da so mornarico ob najrazličnejših sodelujočih skupinah povsem zanemarili, čeprav je bila v zgodovini izjemno pomembna. Tako načrtujejo, da bodo v prihodnosti v ta namen izdelali celo triremo - ladjo s tremi vrstami veslačev.

Tudi dirka kvadrig in rimska hiša

Sicer pa je leto, ko Ptuj praznuje 1950. obletnico prve pisne omembe mesta, pravzaprav tudi leto društva Poetovio LXIX, ki z vsakoletnimi Rimskimi igrami in drugim dogajanjem tokrat že dvanajsto leto obuja spomin na pomembne dogodke, ki so se leta 69 zgodili v takratni Petovioni. Kot je povedal Andrej Klasinc, predsednik Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, pri pripravi dogajanja že dlje tesno sodelujejo z Vrtcem Ptuj, osnovnimi in srednjimi šolami. Vrhunec pa bodo seveda Rimske igre, ki bodo letos v štirih dneh ponudile še bogatejši program, z osrednjim dogodkom, sobotno povorko Rimljanov v mestu, ki jo bodo nadgradili še z dirko kvadrig - antičnih vozov, ki jih vlečejo štirje vzporedno vpreženi konji - na ravnici pod Panoramo. "Gre res za spektakel in zelo zahtevno zgodbo, saj te konjske vprege s štirimi konji prihajajo iz več držav Evrope, potrebna bodo številna dovoljenja. Računamo tudi, da bomo s tem znova dobili nov, doslej še neodkrit prireditveni prostor na Ptuju."

Tudi brez očal in ur

Rimske igre sicer po besedah Klasinca postajajo iz leta v leto bolj prepoznavne, kar je opazno tudi po tem, da se tuje skupine, ki so jih morali nekoč vabiti, zdaj že same prijavljajo na dogodek, ki je postal eden osrednjih v tem delu Evrope. V prihodnjih letih pa si želijo delati predvsem na še višji kakovosti in pristnosti časa 1. stoletja našega štetja, na katerega so osredotočeni. "Za to pa je potreben čas. Vidimo, da smo kar nekaj sicer naredili že v zadnjih desetih letih, predvsem na kakovosti prireditve, ozaveščenosti obiskovalcev. Ne nosimo recimo več ur, očal in podobnega. Tudi ljudje se bolj poglabljajo v zgodovinske vidike. In to je tudi naš namen. Da to ni enodnevni karneval, ampak da ima za seboj tudi neko zgodbo."