Ribe so lovili od nekdaj

Dušan Hrga, Šturmovčan, ki je ob tamkajšnji Studenčnici postavil družinsko ribogojnico, se spominja časov, ko so ribe iz Donave drstile v njihovih vodah: "Mi smo jim rekli 'hrvati'. To so bile tri do štiri kilograme težke ribe oranžnega mesa. Zdaj po vseh spremembah v naravi, ki so posledica energetske izrabe Drave in s tem spremenjenega porečja te naše reke, je osiromašen tudi ribji rod. Ravnovesja v naravi ni več in hoteli ali ne bi morali poseči v dogajanje. Preveč je vider pa bobrov, kormoranov tu pred desetletji skoraj ni bilo, zdaj plenijo ribe, kar jih je še, (pre)več je tudi sivih čapelj."

Ribogojstvo kot družinska dejavnost

Hrgovi, Dušanu pri delu pomaga njegova družina, so ribogojnico za vzrejo postrvi postavili pred 28 leti. V sosednji vasi Pobrežje se z ribogojstvom ukvarjajo tudi pri Brlekovih pa še kdo bi se našel, ki goji ribe. "Tod so ljudje od nekdaj živeli od rib. Te so bile našim ljudem nekdaj glavna hrana. Tudi sušili so jih, da so imeli pozimi kaj jesti. Zdaj je drugače, a ker je manjših vodnih izvirov in potočkov na območju Šturmovcev kar nekaj, je tu kar nekaj domačij, kjer je ob vrtovih za samooskrbo z zelenjavo videti tudi manjše naravne bazene, kjer ljudje za svojo domačo porabo gojijo ribe," pravi ribogojec. Ob tem doda, da je ribogojstvo zahtevna dejavnost, še bolj kot delo z ribami pa je zahtevno pridobivanje vse mogoče dokumentacije, ki je potrebna za legalno dejavnost:
"Narobe je, ker se v tej naši državi predpisi pogosto spreminjajo, eno zahteva gradbena zakonodaja, drugo naravovarstveniki pa vodarji. Kar naprej je treba komu dokazovati, da je naše delo legalno in v skladu z zakonodajo. Ob tem pa delo z ribami terja vsakdanjo prisotnost. Pa ne le enkrat na dan, semkaj do bazenov z ribami prihajam tudi po tri- in večkrat na dan. Krmljenje zaroda je le eno od del, ki jih je treba opraviti, veliko je dela s čiščenjem bazenov, zlasti jeseni, ko odpada listje, ribe je treba varovati pred napadi kormoranov, zato imamo nad bazeni mreže. Poleti me pred pripeko varujejo drevesa, zato je ob tej naši Studenčnici, kjer je še mogoče videti raka jelševca in drobne postarnice, ki dajejo ribjemu mesu rdečo barvo, prijetno hladno. Pozimi zna biti hudo mrzlo, da vse zmrzuje, a vzreja rib ni sezonsko delo, pač pa je potrebno celo leto, da iz mladic zrasejo ribe, ki so namenjene prehrani."

Dve uri, pa je riba na krožniku

Kupujejo pet, šest mesecev stare mladice in jih potem leto dni redijo, pravi Dušan Hrga. "Največje povpraševanje je po 25 do 30 dekagramov težkih postrvih. Nekatere seveda zrastejo tudi do večje teže in te potem uporabimo za različne fileje, tudi namaze. Naše ribe v glavnem prodamo okoliškim gostincem pa ljudje, in takih je vse več, prihajajo kar k nam in kupijo ribe. Te so resnično sveže, saj jih takoj po ulovu očistim in v dveh urah so že pri potrošniku. Tako zahtevajo predpisi in tega se držimo." Pri Hrgovih je mogoče ribe uloviti tudi na lsvoj trnek, zato si tam družine same ulovijo ribe za kosilo. S hrano za ribe se slovenski ribogojci v glavnem oskrbujejo pri danskih proizvajalcih, pravi Dušan Hrga in doda, da je svet obrečne dravske pokrajine z vsemi njenimi pritoki od leta 1979 zavarovan kot Krajinski park Šturmovci, tako pa se imenuje tudi njegova ribogojnica.