
Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož (PMPO) bo kot eden najbolje obiskanih muzejev v Sloveniji zaradi izrednih razmer, povezanih s koronavirusom, utrpel veliko škodo, saj ga vsako leto obiščejo številne šolske skupine in obiskovalci z domala celega sveta, a zaradi svetovne epidemije se je obisk to leto drastično zmanjšal.
Obiskovalce so šteli na prste ene roke
"Glede na lansko leto ta čas beležimo za kar 85 odstotkov manj prihodkov od vstopnin in ostalih tržnih dejavnosti, kamor sodi tudi organizacija različnih prireditev, ki smo jim v preteklosti na stežaj odprli vrata. V mesecu maju pa je bil izpad prihodkov glede na isto obdobje v lanskem letu celo 95-odstoten. Na dogajanje smo se odzvali s prilagojenim delovnim časom in v mesecu juniju obiskovalcem ponudili 20 odstotkov nižjo vstopnino, a obisk je tudi v teh poletnih mesecih vse prej kot obetajoč," odgovarja na vprašanje, kako se razmere, povezane s koronavirusom, odražajo v delovanju ptujsko-ormoškega pokrajinskega muzeja, direktor Aleksander Lorenčič. Ob tem poudarja, da so iz naslova prihodkov od vstopnine in tržne dejavnosti v preteklosti sami skrbeli za številna vzdrževalna dela v okviru grajskega kompleksa, ki je sicer v državni lasti: "Na trgu zasluženi denar smo vlagali v dejavnost in sami na ta način reševali tudi kadrovske potrebe. Ob rob vsem letošnjim težavam s financiranjem kaže izpostaviti še naše lanskoletne finančne težave, ki so bile in so še posledica neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani nekaterih soustanoviteljev, kar smo prav tako reševali s svojimi viri. V tem letu na lastna sredstva, predvsem pridobljena s prodajo vstopnic, pač ne gre računati."

Spomenik državnega pomena
Ptujski grad je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Kompleks Ptujskega gradu je sestavljen iz osrednje grajske stavbe, nekdanjega upravnega poslopja, konjušnice, žitnice, zahodnega stolpa, južnega pravokotnega stolpa, južnega okroglega stolpa, severnega okroglega stolpa, vzhodnega pravokotnega stolpa, grajske pristave z dvema objektoma in okrog 1200 metrov dolgim grajskim obzidjem s tremi portali, stražarnico in zgodnjesrednjeveškim zemeljskim nasipom. Vsi ti objekti se nahajajo na ptujskem grajskem griču in ob njegovem znožju, razdeljen je na štiri platoje. Zahodni je poznan tudi kot turnirski prostor, na vrhu griča je najbolj poznano notranje grajsko dvorišče, obema družbo delata še vzhodni in južni plato.
V dveh grajskih stolpih, do katerih je dostop s turnirskega prostora, so še danes nastanjeni stanovalci. Kot pravi Lorenčič, je želja muzeja, tako pa predvideva tudi konservatorski načrt, da stolpa, kjer so nastanjeni stanovalci, v prihodnosti dobita drugo namembnost in vsebine.
Konservatorski načrt, a kaj, ko denarja ni
"V začetku letošnjega leta smo v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož prejeli analitični del konservatorskega načrta za grajski kompleks, ki ga je po naročilu ministrstva za kulturo izdelal Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) v sodelovanju z mariborskimi kolegi in nami. V rokah imamo tako oceno ranljivosti in ogroženosti našega gradu, podane pa so tudi usmeritve za ohranjanje in varovanje spomenika. Konservatorsko-restavratorski projekt obsega oceno stanja posameznih elementov kulturnega spomenika. V skladu z ugotovljenimi poškodbami na posameznih elementih so predvideni tehnologije in načini izvedbe posegov za ohranitev obravnavanih elementov.

Varna le ena pot na grad od treh
Pot na Ptujski grad z Muzejskega trga je od včeraj zaprta, saj se kruši grajsko obzidje med zahodnim in južnim pravokotnim stolpom. Že nekaj mesecev je na lastno odgovornost prehodna južna pot na grad. Do gradu je zdaj brez nevarnosti mogoče le še po severni, asfaltirani cesti.