Okrogla miza o kmetijskem izobraževanju: Še vedno se slabo se sliši, če si kmet

Na posestvu Turnišče Šolskega centra Ptuj (ŠCP) je Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo skupaj s ptujskim kmetijsko-gozdarskim zavodom včeraj organizirala okroglo mizo Mladi in kmetijstvo v luči izobraževanja. V razpravi, ki konkretnih rešitev sicer (še) ni prinesla, so sodelovali tudi predstavniki ministrstev za kmetijstvo in šolstvo, srečanje pa je potekalo v luči nacionalnega kviza Mladi in kmetijstvo, ki bo prihodnjo soboto v organizaciji Zveze slovenske podeželske mladine potekal prav na Ptuju.

Veliko dela za malo denarja?

Letošnje prve prijave devetošolcev na srednje in poklicne šole kažejo, da posebnega zanimanja za nadaljevanje šolanja na kmetijski smeri še vedno ni. V štiriletni program kmetijsko-podjetniški tehnik ptujske Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo so se prijavili štirje osnovnošolci, v triletni program gospodar na podeželju osem, štirje za smer cvetličar, za smer gastronomija trinajst, v dvoletni program pomočnik v biotehniki in oskrbi pa sedem. Se je pa za študij na Višji strokovni šoli, ki deluje v sklopu ŠCP, za smer upravljanje podeželja in krajine, odločilo kar trinajst bodočih študentov.

"S pripojitvijo Biotehniške šole Ekonomski šoli smo sledili razmeram v našem okolju in prepričani smo, da lahko v zdaj povezani šoli ponudimo mladim znanja, ki jih bodo potrebovali pri delu na kmetijah. Da bi bil vpis na šolo zadovoljiv, nas čaka še veliko izzivov, mi pa se zdaj ukvarjamo z vprašanjem, kaj narediti, da bo izobraževanje na naši šoli zanimivo za širši krog mladih," pravi Darja Harb, ravnateljica šole, ki deluje kot organizacijska enota ŠCP. Dodaja: "Ni nam v uteho, da se s podobnimi vpisnimi težavami dajejo tudi na ostalih nam podobnih šolah. Zdaj iščemo poti, kako mladim približati šolo, ki ponuja pester izobraževalni program, tega pa zastaviti tako, da je odraz razmer in potreb v našem okolju."

Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine: "Ne soočamo se samo s slabim vpisom, pač pa tudi z vse manjšim zanimanjem mladih za delo na kmetiji. Začeti bomo morali pri osnovnošolski mladini in doseči, da se bomo kot družba zavedali pomena doma pridelane hrane in spoznali, da kmetijstvo pomeni tudi ohranjanje krajine. Ko smo mlade spraševali, zakaj se ne odločijo za vpis na kmetijske šole, so bili med najpogostejšimi odgovori tisti, ki omenjajo ogromno fizičnega dela in malo denarja." Da mladi pogrešajo sodobna znanja s področja kmetijstva, da si želijo več strokovne prakse, mednarodnih izmenjav in dovolj podjetniške podkovanosti, omenja Magerjeva, ki dodaja, da se še vedno slabo sliši, če si kmet.

Kako naj svojo izobraževalno pot zastavijo mladi, ki nimajo kmetije, a bi želeli delati v kmetijstvu, je še eno od vprašanj, na katero bo treba odgovoriti, saj, kot je pokazala včerajšnja razprava, strokovno usposobljene sodelavce vse težje najdejo v kmetijsko-gozdarskih zavodih pa denimo v Mlekarski zadrugi Ptuj, eni največjih specializiranih zadrug v državi, kjer direktor Janko Petrovič omenja, da so pripravljeni nove kadre tudi štipendirati, a je treba nivo izobraževanja dvigniti na primerno raven: "Res je, na internetu najdeš ogromno informacij, ne pa tudi konkretnega znanja. Za to mora poskrbeti šolski sistem, ki pa potrebuje prenovo."

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije: "Sem kmet, ker v času, ko se je bilo treba odločiti, od česa bom živel, druge poslovne ideje nisem imel. Ko bodo mladi spoznali, da se izplača biti kmet, se bodo tudi odločali za tovrstno izobraževanje. Iz izkušenj vem, da mladi pogrešajo stik s tako imenovanimi mojstrskimi kmetijami, kjer bi pridobili uporabno in sodobno znanje. Kmet potrebuje širok nabor znanj."

Specializirane in opremljene šole

Danes si kmetje lahko privoščijo tudi počitnice in govoriti samo o delu mladih zagotovo ne bo prepričalo, da se odločijo za kmetijsko izobraževanje, kjer se bomo morali v prihodnje odločiti za specializirane šole, ugotavlja Aleš Irgolič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. "Soočamo se s še enim dejstvom: da mladi prevzemniki, po večini so to mladi kmetje, ostajajo sami na kmetijah."

Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na ptujskem kmetijsko-gozdarskem zavodu: "Dijak, ki zaključi srednješolsko kmetijsko izobraževanje, mora biti sposoben voditi kmetijo, vsa dodatna znanja so mu lahko samo v prid in nesporno je, da se bodo morale naše kmetijske šole specializirati in dobro opremiti za izbrano smer usposabljanja. Jamranja, kako nam na področju kmetijstva ne kaže dobro, je dovolj. Na nas je, da začnemo iskati in predstavljati pozitivne plati s kmetijstvom povezanih zgodb. Možnosti je veliko."