Slavica Pičerko Peklar
Štiri mesece po tem, ko so se kmetje, ki živijo ob Dravi, združili v civilno iniciativo, se bodo zadnji torek v marcu srečali z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec in predstavniki okoljskega ministrstva in direkcije za vode. Člani iniciative za reševanje poplavnosti reke Drave se namreč nadejajo sodelovanja županov in napovedujejo pogovore z Dravskimi elektrarnami Maribor. O prizadevanjih iniciative sta na zadnjem kolegiju županov Spodnjega Podravja podrobneje spregovorila Silvo Drevenšek, njen vodja, in Peter Pribožič s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj.
Drava enim prinaša, drugim odnaša
Razmere ob Dravi, od Maribora do Središča ob Dravi, so vse bolj nevzdržne, opozarjajo ob reki živeči ljudje. "Posledice poplav se odražajo na infrastrukturi, kmetijskih površinah in obvodnih rokavih z značilnimi habitati. Z izgradnjo verige hidroelektrarn se je režim pretoka v strugi reke Drave bistveno spremenil. Nekdaj so prodišča sproti nastajala in izginjala in tok reke je preprečeval zaraščanje prodišč. Danes se zaradi zaostajanja plavin pretok Drave bistveno zmanjšal. Vzporedni kanali so se zamuljili in zarasli, širina rečne struge se je bistveno zmanjšala, veliko plavin in finega proda ostaja tudi v Ptujskem jezeru. Zaradi poplav Drave in drugih vodotokov od leta 2012 vsako drugo leto beležimo veliko gospodarsko škodo," navaja Pribožič. Drevenšek dodaja, da so se lastniki kmetijskih zemljišč ob Dravi iz občin Duplek, Starše in Hajdina organizirali v civilno iniciativo prav zato, ker želijo preprečiti škodo. Od pristojnih v državi pričakujejo ukrepanje. "Lanske jesenske poplave so na naših poljih ponovno naredile ogromno škodo, voda je odnašala najbolj rodovitno zemljo. Sredi polj so nastale dva in več metrov globoke luknje, ki so v dolžino merile več deset metrov. Visoka voda je uničila jesensko setev, pa si kmetje ne želimo odškodnin, pač pa hočemo, da se vzpostavijo razmere, ko bomo brez strahu kmetovali," pravi Drevenšek in še, da je zdaj za poplave dovolj že pretok, ki znaša 1500 kubičnih metrov vode na sekundo. Pred šestimi leti, ko smo govorili o stoletnih poplavah, je bil pretok dvakrat večji.
"Pred leti smo na tem našem območju izvedli komasacije, naša kmetijska zemlja spada v kategorijo trajno varovanih zemljišč. A kaj nam to koristi, ko pa nam visoke vode Drave odnašajo najbolj rodovitno prst. Ko kmetje predlagamo rešitve, takoj naletimo na zahteve Nature 2000, ki sicer nikjer po svetu ne postavlja ovir za normalno kmetovanje, le pri nas," razlagajo obdravski kmetje, ki so na jesenskem srečanju ugotavljali, da je Drava danes komercialna reka, ko gre za trgovanje z vodo.
Sedem milijonov v vodni sklad
Da sosedje v skrbi za pretočnost reke in svojih akumulacijskih jezer te redno čistijo, ni skrivnost. In da mulj spustijo po reki k nam, opažajo kmetje. Zato ti menijo, da bi bilo prav, če bi naša država od sosednje Avstrije zahtevala ukrepanje, saj tamkajšnji upravljavec hidroelektrarn, kot vse kaže, nosi del odgovornosti za poplave na našem območju.
"Dravske elektrarne Maribor (DEM) imamo koncesijo za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije, s strugo reke Drave dolvodno od jezu Melje, dolvodno od jezu Markovci pa upravlja država. Za urejanje struge in s tem zagotavljanja pretočnosti je imenovan koncesionar, to je Vodnogospopdarsko podjetje (VGP) Drava Ptuj. V skladu s tripartitno pogodbo med nami, ministrstvom za okolje in VGP DEM letno zagotavljamo 330 tisoč evrov za vzdrževanje struge reke Drave. V skladu s koncesijsko pogodbo zagotavljamo tudi ekološko sprejemljivi pretok v strugi reke Drave," sporočajo Iz DEM. Ob tem dodajajo, da v vodni sklad, ki je namenjen urejanju strug slovenskih rek, DEM letno vplačajo, v obliki vodnega povračila, približno sedem milijonov evrov.
