Na začetku so vsi prevzemniki kmetij prestrašeni

Po podatkih Ajpesa je novembra letos 198 kmetij z območja ptujske upravne enote imelo skupno kar 829 dopolnilnih dejavnosti. Skoraj dve tretjini se jih ukvarja s storitvami kmetijske in gozdarske mehanizacije. Večino dopolnilnih dejavnosti so kmetje prijavili po letu 2000. Predelave kmetijskih pridelkov so se bolj opazno začele razvijati po letu 2005 in so še vedno v porastu. Lani so na novo priglasili 15 dejavnosti, od tega kar deset različnih predelav in peke. Letos so na novo prijavili dve kmetiji s turizmom ter po eno peko kruha in peciva, izdelovanje testenin, izvajanje izobraževanja ter predelavo mleka in sadja. Samo letos je enajst kmetij na novo prijavilo 25 različnih dejavnosti.

Prezahtevna zakonodaja

Kmetijska inženirka Slavica Strelec je na Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) na Ptuju zaposlena kot svetovalka za dopolnilne dejavnosti in delo s kmečko družino ter obenem koordinatorica svetovalcev na zavodih na Ptuju in v Mariboru. Ugotavlja, da so se konec prejšnjega stoletja kmetije dodatno ukvarjale le s turizmom in strojnimi storitvami: "V devetdesetih letih je nova zakonodaja dopuščala tudi različne predelave. Pri higieni živil in ureditvi prostorov se je spreminjala skoraj vsak mesec, zato na področju živil živalskega izvora nekaj časa skoraj nismo vedeli, kaj naj kmetijam svetujemo. Počasi so pripravljavci zakonodaje le spoznali, da delovni proces na kmetiji ni enak tistemu v večjih obratih, kjer vsak zaposleni opravi svoj del postopka. Pogoje za ureditev prostorov so naposled prilagodili količini živil in tudi številu ljudi, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo."

Konec prejšnjega stoletja so se v Halozah in Slovenskih goricah registrirale skoraj vse današnje turistične kmetije, ki pa so bile sprva izletniške. Šele po letu 2000 so tod začeli urejati sobe in apartmaje. "Sedaj je trend, da imajo na kmetijah tudi prostore za kampiranje, skupna ležišča, spanje na seniku, prostor za bivalna vozila ..." doda Strelčeva. Na Dravskem in Ptujskem polju so se na kmetijah pričeli bolj ukvarjati z različnimi predelavami, imajo lastne klavnice, mlekarne, peko kruha, peciva in potic, izdelovanje testenin, predelavo sadja (predvsem v sok in žgane pijače) in oljnic v različne vrste olja.

​Slavica Strelec ugotavlja, da se, žal, za turizem na kmetijah odloča malo kmetij. Verjame, da je vzrok predvsem, da je to zelo delovno intenzivna panoga: "Na kmetiji moraš najprej pridelati surovine in te nato predelaš sam v lastnih prostorih ali pa predelavo opravi kdo drug, potem pa moraš te izdelke prodati. Vse to zahteva aktivnega kmeta in kmetico, ki morata biti delavec, trgovec in direktor svoje kmetije v eni osebi, kar pa je velikokrat zelo naporno, saj je treba delati tudi popoldan in ob vikendih." Zakonodaja za dopolnilne dejavnosti je še vedno zapletena, saj morajo nosilci kmetje upoštevati kmetijsko, gradbeno, davčno ... zakonodajo in še posamezne področne zakone za različne dejavnosti. Najzahtevnejši so predpisi za ravnanje z živili.

Zgledni primeri

A Strelčeva z veseljem ugotavlja, da je kljub temu vse več zglednih primerov dobre prakse. Ti kažejo, da se marsikaj da, in veliko kmetij, ki so se odločile za dopolnilne dejavnosti, zelo uspešno dela. Želi pa si, da bi se več kmetij ukvarjalo predvsem s predelavo živil, turizmom in ohranjanjem tradicionalnih znanj.

Brez sprememb davčne zakonodaje predvsem na področju uporabe davčnih blagajn in obdavčitve tudi ne bo šlo, je še prepričana sogovornica. Predpise, denimo za pridobitev nepovratnega denarja EU, zaradi strukture tukajšnjih kmetij kaže prilagoditi manjšim, ki bi si le tako lahko uredile prostore: "Za začetek bi bilo dobro, če tem kmetijam do določenega zneska ne bi bilo treba priglasiti dejavnosti in izdajati računov. Obdavčene bi bile po katastrskem dohodku, kar je že bil predlog KGZS, a ni bil potrjen v obliki, kot smo želeli."

​Kako dopolnilne dejavnosti sprejemajo mladi prevzemniki kmetij, ki jih je tu kar precej, še vprašamo. Strelčeva pojasni: "Za njih se ob prevzemu kmetij na našem območju odloči zelo malo prevzemnikov. Opažamo, da se mladi šele čez čas odločijo, kako naprej. Na našem območju imamo kar nekaj zanimivih mladih prevzemnikov. Menim, da morajo mladi najprej urediti ali včasih spremeniti osnovno kmetijsko dejavnost, da lahko razmišljajo o dopolnilni dejavnosti. Izobrazba je pri tem ključna. Seveda se pozna višja izobrazba na kmetijah. Škoda je le, da se veliko mladih, ki nato prevzamejo kmetije, ne odloči za vpis v kmetijske srednje šole ali na fakultete, saj tam pridobijo veliko potrebnega znanja."

Na Ptuju, v zunanjih enotah in Mariboru so na KGZ zaposleni svetovalci, ki sodelujejo z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji. Za kmete organizirajo predavanja, nekatera so namenjena tistim, ki še razmišljajo o tem, da bi se začeli ukvarjati z njimi, spet druga so za izkušene. ​Svetovalci jim pomagajo in se potrudijo, da zainteresirani na enem mestu dobijo čim več informacij. Slavica Strelec: "Moja izkušnja je, da je najbolje, če se dogovorimo za sestanek pri nas ali kar na kmetiji. Ker je zakonodaja zelo obsežna, se slišimo ali sestanemo večkrat, ker če ljudem povemo vse naenkrat, postanejo kar prestrašeni, kaj vse je treba narediti in upoštevati, preden lahko začnejo uradno prodajati svoje izdelke ali storitve."

Prepričana je, da je k razvoju dopolnilnih dejavnosti veliko pripomoglo že 30 let organizirano ocenjevanje izdelkov kmetij v okviru Dobrot slovenskih kmetij, kjer je Strelčeva ena gonilnih sil že od začetka. Povratne informacije o kakovosti izdelkov, ki jih lahko na osnovi ocenjevalnih zapisnikov še izboljšajo in letno preverijo kakovost, so pomembne. Prejeta priznanja so motivirala in opogumila kmete, da so izdelke začeli proizvajati tudi za trg. "Ker živimo v času, ko je pomembna samooskrba prebivalstva, si v naši službi želimo, da bi se še več kmetij začelo ukvarjati s pridelavo in predelavo pridelkov in izdelkov, s katerimi smo zelo nizko samooskrbni. Zato bi si v prihodnji finančni perspektivi želeli več spodbud prav za tovrstne kmetije," sklene Strelčeva.