Mladim je pomembna pripadnost

Raznolikih dogodkov, ki jih je v preteklem letu organiziral Center interesnih dejavnosti (CID) Ptuj, se je, skupaj z obiskom dnevnega centra, udeležilo blizu 7400 obiskovalcev. Mestni kino Ptuj, ki zadnja leta deluje v okviru CID, pa je obiskalo več kot 23 tisoč gledalcev.

Brezplačna predstava Ne bom več luzerka

To leto CID praznuje četrt stoletja delovanja in ob jubileju so izdali zbornik z naslovom 25 let mladi. Njegovo predstavitev so cidovci pospremili z okroglo mizo, na kateri je sodeloval tudi avtor enega izmed strokovnih prispevkov, psihoterapevt in strokovnjak za psihologijo mladih dr. Albert Mrgole. Sinoči so vabili na javno predstavitev kompilacije aktualne ptujske glasbe različnih žanrskih zvrsti Ptuj še ni gotov, ki so jo izdali pod okriljem KUD Fürstova hiša. Danes, v soboto, ob 21. uri so mladi in vsi, ki se tako počutijo, vabljeni v mestni kino na brezplačni ogled filma Ne bom več luzerka Urške Menart, ki je prejel vesno za najboljši film.
"CID že od začetka svojega delovanja, tega je zdaj že 25 let, želi delovati kot osrednji mladinski center spodnjega Podravja, saj sosednje občine nimajo tako močne organiziranosti mladinskega dela. Moji predhodniki so delo centra dobro zastavili, mladi imajo prostor za delovanje, vprašanje pa seveda je, ali to tudi izkoristijo. Dejstvo je, da se je v preteklosti na Ptuju premalo vlagalo v vsebino in v strokovni kader, ki bi se ukvarjal z mladimi zunaj formalnih institucionalnih oblik izobraževanja. Na nas je, da nas mladi sprejmejo," pravi Aleksander Kraner, ki že dobro desetletje vodi ptujski CID. Ta je ob ustanovitvi zaposloval le direktorja, Jureta Šarmana, ki zdaj deluje kot koordinator mladinskih programov. "V devetdesetih v Sloveniji ni bilo veliko podobnih praks, bili smo namreč med prvimi mladinskimi centri. Leta 1994 je ptujska občina prisluhnila mladim in sprejela odlok o ustanovitvi CID, takrat smo dobili prostore v Vošnjakovi ulici in Dravski ulici. Pred 18 leti smo se preselili v novozgrajeni Drava center na Osojnikovi cesti in takrat se mi je pridružila prva redno zaposlena sodelavka, kar je pomenilo, da smo lahko začeli razvoj programskih vsebin," je povedal Šarman. Nevenka Alja Gladek pa o svojem delovno ustvarjalnem obdobju v ptujskem CID pravi: "Mi, ki smo bili začetniki CID, smo si njegovo delovanje zamislili kot prostor neformalnega učenja, ustvarjanja, povezovanja, sodelovanja, izmenjave znanj in izkušenj, kar smo bogatili z medkulturnim utripom in prostovoljstvom. Stavili smo na svojo odprtost za spremembe in potrebe mladih." Predtem je na Ptuju deloval klub mladih, spomniti pa velja na vedno dobro sodelovanje z Društvom prijateljev mladine Ptuj.

Stotnija mednarodnih izmenjav

In kaj je danes mogoče doživeti v ptujskem CID? Kot pravi dr. Albert Mrgole, avtor knjige Kam z mularijo, je za mlade "pomemben občutek, da nekomu pripadajo, in zaradi dobrega odnosa so pripravljeni sodelovati, a je obenem treba vedeti, da ostajajo starši najbolj vplivne osebe v njihovem odraščanju". Da zgolj povabilo na dogodke ni (več) dovolj, dodaja Mateja Lapuh, specialistka mladinskega dela in urednica publikacije, v kateri o mladih in njihovih spreminjajočih se potrebah razmišlja tudi dr. Mirjana Ule, doktorica psiholoških znanosti.
V CID Ptuj danes za sodelovanje z mladimi in delovanje Mestnega kina skrbi pet zaposlenih. "Ponujamo raznolik program dejavnosti in smo odprti za predloge mladih. Naša vrata ostajajo odprta vsem, ki bi radi ustvarjali na glasbenem, likovnem, literarnem, fotografskem in podobnih področjih. Že vsa leta smo med organizatorji počitniških dejavnosti najmlajših, organiziramo predavanja in številne delavnice, od jezikovnih do šiviljskih, pri nas deluje SOS-svetovalnica, dejavni smo na področju mednarodnega sodelovanja in prostovoljstva. V preteklih letih smo na različnih izmenjavah gostili že kakih 50 mladih iz vse Evrope in jih najmanj toliko poslali na izmenjave v tujino," omenja Kraner in dodaja, da Mestna občina Ptuj mladinskemu centru in kinu letno nameni 190 tisoč evrov. "V to so vključene plače, materialni stroški za kino in CID ter sredstva za program. Denar za svoje delovanje pridobivamo s kandidiranjem na raznih razpisih, tako občinskih, državnih kot evropskih, so pa pomemben del našega financiranje tudi donacije in sponzorstva pa seveda prihodki od prodaje storitev in kino vstopnic."