Lokalne volitve v Destrniku: Spopad preizkušenih kandidatov

V Destrniku poleg sedanjega župana Vladimirja Vindiša, ki se za nov mandat poteguje kot neodvisni kandidat Županove liste, ponovno kandidira tudi nekdanji poslanec in dolgoletni župan Franc Pukšič, ki je na lokalnih volitvah leta 2014 boj z Vindišem izgubil v drugem krogu. Pukšič se tokrat v boj podaja kot neodvisni kandidat liste Na(j)prej Destrnik. Za županski položaj se potegujeta še podžupan Branko Horvat, prav tako kot neodvisni kandidat Liste za Urban, ter dosedanja občinska svetnica Elizabeta Fras, ki se v boj podaja kot kandidatka Slovenske demokratske stranke. Dejstva, da se je znašel v boju s kar tremi izzivalci, sicer Vindiš, kot je pojasnil na soočenju na BK TV, ne pripisuje posebnemu nezadovoljstvu z njegovim delom, temveč kot izziv in znak, da ljudje želijo postoriti še kaj, česar njemu v tem mandatu ni uspelo. Pukšič je znova poudaril, da se je za kandidaturo odločil zaradi nagovarjanja ljudi. Frasovo so h kandidaturi povabili v njeni stranki SDS. Da je pravi protikandidat županu Vindišu, pa je zatrdil tudi podžupan Horvat, ki se ne strinja s kar nekaj potezami župana, saj naj bi bil ta "predvsem zadnja tri leta precej soliral pri svojem delu, predvsem pa je vedno bolj upošteval navodila direktorice občinske uprave". Na večje nepravilnosti naj bi vseskozi opozarjal tudi župana, med drugim na uporabo službenega vozila v zasebne namene. Vindiš je izrazil prepričanje, da mu službeno vozilo zakonsko pripada. O delu podžupana in občinskega sveta pa dejal: "Hodili so le po sejnine, predloga pa niso prinesli nobenega."

Največ pozornosti infrastrukturi

Kot osrednjo točko svojega programa je Horvat izpostavil gradnjo infrastrukture, pri čemer bi si želel več sodelovanja s svetniki in občani, podobno kot v drugih podeželskih občinah pa je po njegovem še posebej pereče vprašanje izgradnje kanalizacije, pri čemer so odvisni predvsem od državnega denarja. Vindiš si v primeru izvolitve želi predvsem nadaljevanja že začetih projektov, v prvi vrsti izgradnje infrastrukture, komunalne ureditve v naselju Drstelja ter dokončanja gospodarsko-obrtne cone in medgeneracijskega centra, ki že nastaja v neposredni bližini šol in vrtca. Pukšič napoveduje, da bo v primeru izvolitve nadaljeval "tam, kjer je pred šestimi zoral zadnjo brazdo". Kot prvo napoveduje znižanje nadomestila za stavbno zemljišče, nato odprtje prostorov pošte in upravne enote, ponovno brezplačno uporabo prostorov upokojencev in ureditev ogrevanja v novozgrajenem objektu. Želi si še nadaljevati izgradnjo optike, kanalizacije, cest in drugega, saj je po njegovem mnenju denar vedno na razpolago, treba ga je le pripeljati v občino. Napoveduje tudi obnovitev že podpisanih sporazumov za državno cesto "v vrednosti 5,6 milijona evrov, ki so ostali državi", pa tudi ureditev športnega centra na Drstelji in ponovno ureditev obrtne cone, kjer je ta že bila. Frasova si želi nadaljevati predvsem sedanje projekte, s poudarkom na izgradnji kanalizacije, predvsem pa večjega povezovanja ljudi, s katerim bi dosegli hitrejši razvoj kmetijstva in turizma, "ki v bistvu sploh ne deluje".

Trikrat večja zadolženost

Ko je sedanji župan Vindiš prevzel vodenje občine, je zadolženost znašala 179 evrov na prebivalca, konec leta 2017 pa kar 568 evrov na prebivalca, skoraj trikrat več. Kot je pojasnil Vindiš, gre za kredit za poslovne prostore občine, za kar je bila ob njegovem nastopu mandata že pripravljena dokumentacija na ministrstvu. "Iz tega denarja so se kupili prostori, zagotovil se je lastni delež za izgradnjo vrtca in obnovo šole ter delež za izgradnjo poslovne cone." Kot je pojasnila Frasova, tako velikega zadolževanja ne bi bilo, če ne bi bila podpisana predpogodba za nakup poslovnih prostorov in ne bi bilo velikih pritiskov za najem kredita. "Menim, da tako majhna občina, kot smo, sploh nismo potrebovali novih prostorov," je dodala Frasova.

Nad občino visi tožba

Kandidati so spregovorili tudi o tožbi, ki visi nad občino zaradi nakupa poslovnih prostorov in po besedah župna Vindiša znaša 1,3 milijona evrov. Horvat: "Bistvo tožbe je preveč volje, da se prostori kupijo po previsoki ceni, pa tudi, da je šel izvajalec v gradnjo brez denarja." Kot je pojasnil Pukšič, je tudi sodišče že ugotovilo, da je vse potekalo v skladu z zakonodajo. O ceni se je po Pukšičevih besedah pogajala komisija, predpogodbo pa so podpisali, da bi preprečili kasnejši dvig cene. "Vse tožbe, ki so bile proti meni, podžupanu in direktorju občinske uprave, so oktobra na sodišču padle," je povedal Pukšič. Frasova: "Ker je bil vložen denar tistega, ki je objekt gradil, ga je moral tudi prodati. In ker je bila cena toliko ugodna, smo se potem odločili, da to stavbo odkupimo." Pukšič se je ob tem spraševal, kdo bo tožbo plačal, če jo izvajalec gradnje dobi. Vindiš pa je izrazil prepričanje, da bo občina tožbo dobila, o že dobljenih Pukšičevih tožbah pa menda ne ve ničesar.

Črpanje evropskih sredstev

Kot je priznal Vindiš, je občina pod njegovim županovanjem črpala evropska sredstva, ki so že bila zagotovljena za poslovno cono. Je pa zagotovil tudi dodaten denar za izgradnjo vrtca. Skupaj 1,3 milijona evrov. Frasova je izpostavila, da v tem času niso zgradili niti kilometra kolesarskih poti iz evropskega denarja, čeprav je to sosednjim občinam uspelo. Horvat je ob tem poudaril, da je bilo v tem obdobju malo denarja pridobljenega tudi zato, ker je država razpisovala večinoma mehke projekte. Vindiš je bil ob tem jasen, da kolesarskih poti pač ne vidi kot prioriteto. Po Pukšičevih besedah pa naj bi imel Destrnik v preteklem mandatu na voljo skoraj 1,4 milijona evrov razvojnih sredstev, a jim tega ni uspelo izkoristiti.