Hojka Berlič
Kot je bilo slišati že na sami javni tribuni, ki jo je ptujska občina pripravila v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine RS (ZVKDS), se je na Ptuju tokrat prvič zgodilo, da so samoiniciativno sedli za isto mizo in skupno odgovarjali ter soočili poglede na številne dileme v zvezi z varovanjem ptujske kulturne dediščine. Tako zasebni lastniki kot občina se namreč pri kakršnihkoli gradbenih posegih zaradi varstva kulturne dediščine in številnih pomembnih arheoloških najdišč soočajo z močnim draženjem investicij in drugimi težavami. Ob čemer so se v preteklosti investitorji in kulturnovarstveniki velikokrat znašli na povsem različnih bregovih. Vlaganje v kulturno dediščino pa je hkrati osnovni predpogoj za razvoj kulturnega turizma, ki si ga želijo v najstarejšem mestu.
Na tribuni so prisotni tako med drugim opozarjali, da je ob potrebi po varovanju kulturne dediščine treba razumeti tudi, da so potrebe ljudi danes drugačne, kot so bile pred tisočletji. Izpostavili so postavljanje po njihovem mnenju nekaterih nesmiselnih pogojev. Lastniki nepremičnin so nezadovoljni tudi zaradi prepovedi uporabe novih gradbenih materialov pri obnovah zgradb, predpisana je vrsta oken, vrat in ostrešja. Znana Ptujčanka Viktorija Dabič je opozorila na nekatere malenkosti, ki pa odražajo odnos do kulturne dediščine, med drugim oglasne panoje, pritrjene na obzidje ob minoritskem samostanu, ter zanemarjen spomenik na dvorišču enote Narcisa Vrtca Ptuj.
Tudi o aktualnih žgočih vprašanjih
Javno tribuno so sicer nekateri ptujski mestni svetniki in predstavniki občine izkoristili tudi za razreševanje aktualnih žgočih vprašanj. Ena od bolj izpostavljenih tem so tako bile težave, s katerimi se soočajo pri sicer še nedokončani obnovi Stare steklarske z Vrazovim trgom in pripadajočimi ulicami. Po besedah svetnika Alena Iljevca ga namreč občani dnevno opozarjajo na nenavadno tlakovanje Jadranske ulice z granitnimi kockami, ki da onemogoča normalno hojo. Zato je zahteval pojasnilo, ali je bilo tako tlakovanje zahteva kulturnovarstvenikov ali napaka izvajalcev. A jasnega odgovora prisotni na tribuni iz dialoga med predstavniki ZVKDS, občine in izvajalca, podjetja Javne službe Ptuj, niso mogli izluščiti, kot tudi ne, ali in kako nameravajo stanje popraviti.
Bivši mestni svetnik Janez Rožmarin pa je izpostavil že leta pereče vprašanje ureditve komunalne in druge infrastrukture na območju ob Mariborski cesti: "Naselje je pozidano, danes pa tam praktično ne moremo kopati, saj je vsaka investicija cenejša od stroška varovanja kulturne dediščine. Brez zadržka lahko rečemo, da je to velika cokla razvoja Ptuja. Takšnega telefonskega omrežja, kot je tam, ne najdeš, kabli visijo v zraku." Tudi ptujska županja Nuška Gajšek je želela odgovor, zakaj vsaj tam, kjer v tleh določena komunalna infrastruktura že obstaja, vztrajajo pri arheoloških izkopavanjih in ni dovolj le arheološki nadzor: "Imam predračun, star pol leta, za arheološka izkopavanja v dolžini 1735 metrov ob Mariborski cesti, kjer želimo urediti meteorni kanal. Ocenjena vrednost je 3,7 milijona evrov, predvideno trajanje del pa dve leti. Po eni strani toliko denarja občina nima kje vzeti, po drugi strani bi dve leti samo arheoloških izkopavanj ljudem močno otežilo vsakdanje življenje."
Prioritetna obnova mestne hiše
Kot je ob tribuni poudarila ptujska županja, bodo v prihodnje prvič na voljo tudi evropska sredstva za vlaganja v kulturno dediščino: "S čimer si obetamo obnovo mestne hiše, ki je kulturni spomenik državnega pomena, njena obnova, ki je nujna, pa bo kar zajeten strošek." Za obnovo so na občini že pridobili gradbeno dovoljenje, ocenjena pa je na okoli 2 milijona evrov.
Arheolog Andrej Magdič z mariborske ZVKDS je pojasnil, da so tam zelo pomembne arheološke ostaline, kar je bilo znano že konec 19. stoletja, a so se vseeno na Ptuju po koncu druge svetovne vojne odločili, da bodo zemljišča iz kmetijskih spremenili v zazidljiva: "Arheološko najdišče je torej bilo tam prej, preden so si ljudje na tem območju pozidali hiše, zato je v skladu z varstvenim režimom in neko civilizacijsko normo, ki velja v EU, prepovedano uničevati arheološke najdbe. Če jih že odstranijo zaradi javnega ali zasebnega interesa, je to treba storiti na način, da se najprej opravi arheološka raziskava in ugotovi, kaj na nekem zemljišču sploh je." Projekt bi bilo po njegovem mnenju tako treba razbiti na manjše segmente, odvisno od že znanih območij arheoloških ostalin, morda pa namesto polaganja kanalov razmisliti tudi o drugih možnih rešitvah, na primer razlivnih poljih. Pa tudi na področju telefonije se vse bolj že uveljavljajo brezžične rešitve.
Po dveh desetletjih le v prenovo občinskega odloka
Štajnbaher je sicer ob razpravi poudaril, da je ZVKDS zgolj strokovna ustanova, ki pomaga pri varovanju kulturne dediščine, zakonodajo in odloke pa pišejo drugi: "Ptujski odlok s tega področja je res zelo star, iz leta 1989, in ga je v veliki meri že povozil čas. Leta 2006 smo pripravili nove strokovne podlage, prve po novi zakonodaji, ki pa so še danes v predalu." Gajškova meni, da je to posledica tega, da se je uveljavil strah, da se bodo pogoji z novim odlokom še dodatno zaostrovali in da bo še težje posegati v objekte.
Nedavno pa sta se strani dogovorili, da bo ZVKDS pripravila nove strokovne podlage. "Ob tem pozivam vse, ki so lastniki, da kolege spustite v notranjost objektov. Če hočemo namreč nekaterim dati status kulturnega spomenika, potem ne gre le za zunanjost," je izpostavil Štajnbaher in poudaril, da je status pomemben zaradi morebitne prijave na razpise ministrstva za kulturo. Ob tem je sicer dodal, da je bil zadnji razpis v višini 6 milijonov evrov za dobo dveh let, letošnji pa je v višini 4,5 milijona evrov za celotno Slovenijo: "S tem ne moremo prav veliko narediti in lahko rečem, da se na terenu še dobro držimo, da ljudi prepričamo k skrbi za ohranjanje kulturnih spomenikov." A tudi ta denar ni bil v celoti izkoriščen, saj investitorji niso mogli zagotoviti svojega deleža. Gajškova sicer še poudarja, da je nujna zagotovitev sistemskega vira za obnovo kulturnih spomenikov: "Država žal ne namenja dovolj denarja za tovrstne projekte, zato bomo pristojne pozvali k zagotovitvi sistemskega vira ne le za vzdrževanje, pač pa tudi za obnovo kulturnih spomenikov. Kar pomeni, da bi morali čim prej govoriti o nekem fondu denarja, ki bi bil višji od 30 milijonov evrov na letni ravni."
