Okrog 550 kmetij iz Slovenije in zamejstva se predstavlja na tokratni državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij, ki že kar tri desetletja skrbi za promocijo in ozaveščanje o pomenu kakovostne domače hrane. V tem času so skupno podelili več kot 20 tisoč zlatih, srebrnih in bronastih priznanj posameznim izdelkom in 1200 znakov kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje. Izjemen pomen razstave in znamke Dobrot slovenskih kmetij na področju dvigovanja zavesti slovenskih potrošnikov, da naj kupujejo domačo, na slovenskih kmetijah pridelano hrano, je ob odprtju poudarila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. "Vse strategije kmetijskega ministrstva pa tudi vse aktivnosti in finančne vire bomo v prihodnje usmerjali v takšne cilje. Da bo ta hrana v čim večji meri dosegala slovenskega kupca." Kot je dodala Pivčeva, ne nazadnje številne afere, ki se dogajajo na področju prehranske oskrbe, povzročajo vedno močnejše zavedanje, da morajo države zagotavljati lastno prehransko varnost v čim večji meri same.
Priložnost za (samo)preverjanje
Da ljudje vedno bolj iščejo kakovostno in ekološko pridelano hrano, opažajo tudi na eko kmetiji Žgajnar iz okolice Postojne, eni največjih slovenskih kmetij in prejemnici številnih priznanj za jogurte in smutije, ki svoje izdelke sicer prodaja pod blagovno znamko Bio dobrote. "K temu pripomorejo tudi tovrstni dogodki in ocenjevanja. Dobrote slovenskih kmetij nam veliko pomenijo, tudi ljudje nas že komaj čakajo, nas prepoznajo," je povedala Safeta Delalić, ena od 35 zaposlenih na kmetiji, ki po vsej državi s svojimi izdelki oskrbuje okoli 150 šol, vrtcev in javnih zavodov, na svoje police pa jih uvrščajo tudi naši veliki trgovci. Razstava z ocenjevanjem izdelkov je bila predvsem v veliko pomoč Maji Lambergar Khatib, ko je pred štirimi leti začenjala kmetovati na eko kmetiji Pri omi Neži. "Ocenjevanje je bilo pomembno predvsem zame, da vidim, kje sem, kako daleč smo se poglobili v kakovost. In ker so ocenjevanja pokazala, da znamo dobro pridelati, da imamo res visoko kakovost, s tem nadaljujemo." Zato vsako leto sodelujejo na ocenjevanju z nekaj od 30 proizvodov.
V prihodnosti skupni nastop
Letos so komisije ocenile skoraj 1100 izdelkov in podelile skupno 979 zlatih, srebrnih in bronastih priznanj ter 112 znakov kakovosti. Tridesetletnica pa je tudi priložnost za razmislek, in kakor napoveduje predsednik organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič, želijo v prihodnje dati poudarek predvsem znaku Dobrot slovenskih kmetij kot krovnemu znaku in ne več toliko posameznim znakom kakovosti.
Glavni izziv trženje preko blagovne znamke
Z ministrico o(b) filmu Kruh naš vsakdanji
"Slovenija je izredno tradicionalno usmerjena kmetijska dežela z dobrimi pogoji za tradicionalno pridelavo hrane, saj kar 70 odstotkov kmetijskih površin leži na varovanih območjih, je pa tudi res, da kar 94 odstotkov ekološko pridelane hrane uvozimo, pa imamo odlične pogoje za ekološko kmetovanje," je tudi v pogovoru o(b) filmu Kruh naš vsakdanji ugotavljala kmetijska ministrica. Večer pred odprtjem razstave Dobrote slovenskih kmetij si je namreč ogledala dokumentarno prehransko grozljivko Nikolausa Geyrhaltera Kruh naš vsakdanji, ki brez komentarja prikazuje kmetijske površine in predelovalne tovarne širom Evrope, kjer se odvija industrija hrane, ki izvaja barbarizem nad delavci, živalmi in naravo na eni strani ter sodobnimi potrošniki, katerih apetit je sokriv za vso to prehransko grozljivko, na drugi. "Žal so potrebne afere, da začnemo razmišljati o hrani. Mi, ki smo 110-odstotno samooskrbni z govejim mesom, le-to uvažamo, naše najbolj kvalitetno meso pa hkrati izvažamo. Nikdar ne bomo popolnoma samooskrbni, a dejstvo je, da imamo še velike možnosti za več kakovostne pridelave na področju zelenjadarstva in sadja, tudi žit, a bomo morali pridelovalcem omogočiti postavitev rastlinjakov in s tem tudi zunajsezonsko pridelavo," meni Pivčeva, ki dodaja, da sprejemanje nove strategije slovenskega kmetijstva spremljajo težka medresorska usklajevanja.
"Ustavi se že pri dovoljenih za postavitev rastlinjakov. Spreminjamo pa tudi zakon o kmetijskih zemljiščih, ki zdaj, skupaj s prodajo prehrambne industrije, prehaja v roke tujcem, kar moramo ustaviti, sprejeti pa zakone, da bodo kmetijsko zemljo v lasti države v prvi vrsti lahko najemali naši kmetje, predvsem mladi prevzemniki kmetij."
