(FOTO) Biči in zvonci so na Ptuju naznanili peti letni čas

Barbara Gavez Volčjak Barbara Gavez Volčjak
15.02.2020 16:01

Že drugo leto zapored je Medcelinsko srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask pod pokroviteljstvom Unesca, Ptuj pa je največji muzej etnografske kulturne dediščine na prostem v Evropi.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

V današnjem toplem in sončnem vremenu tradicionalni pustni liki iz vse Slovenije res niso imeli težkega dela pri preganjanju zime. Ob zvokih številnih pokačev s Ptujskega polja, več kot 850 kurentov in še zvončarjev iz Hrvaške se je zima poslovila ne le za letos, ampak morda še za naslednjih nekaj let. Začel pa se je na Ptujskem zelo čislani "peti letni čas", ki bo letos trajal enajst dni, do pokopa pusta naslednji torek. Ptujska županja Nuška Gajšek je predala mestno žezlo princu karnevala, baronu Jakobu Zeklu Videmskemu (pooseblja ga Darko Cafuta), in mu zagotovila, da ga ne bo prosila za denar, pač pa mu nalaga druge dolžnosti: "Naredi nam Ptuj spet srečen, vesel in čim manj kritičen."

Kurenti so pregnali zimo.
Sašo Bizjak

Ptuj je letos evropska karnevalska prestolnica

In vsaj naslednjih nekaj ur je princ dobro izpolnjeval zadano mu nalogo. Ob trasi etno povorke, na kateri se tradicionalno predstavijo etnografski pustni liki in maske z Dravskega in Ptujskega polja, iz drugih slovenskih krajev s karnevalsko tradicijo ter iz tujine, se je zbrala številna množica ljudi. Ptuj ni bil zaman letos imenovan za uradno evropsko karnevalsko prestolnico, ki bo maja gostila tudi 40. kongres Federacije evropskih karnevalskih mest (FECC), največjega združenja karnevalskih mest in festivalskih organizacij s preko 600 člani. Ko po mestnih ulicah zadonijo kurentovi zvonci, zabrnijo raglje in zapoje harmonika, pa Ptuj upraviči tudi naziv največjega muzeja etnografske nesnovne kulturne dediščine na prostem v Evropi, ki ga je pridobil pod pokroviteljstvom Unesca.

Letos je v etno povorki sodelovalo več kot 850 kurentov.
Sašo Bizjak
Že najmlajši si želijo po stopinjah prednikov.
Sašo Bizjak

Duhovna podstat, ki je drugod nimajo

Prvič je Ptuj obiskal tudi Jürgen Schmidt, predsednik FECC Nemčija, sicer redni obiskovalec karnevalov po vsem Balkanu: "Generalni sekretar FECC Branko Brumen je že dolga leta moj prijatelj in povabil me je, da končno obiščem Ptuj, najstarejše slovensko mesto. Zato sem s seboj pripeljal princa karnevala in njegovo soprogo iz najstarejšega mesta v Nemčiji, Trierja. Vzdušje je fantastično, liki so drugačni kot pri nas in navdušeni smo. Z veseljem bomo prišli tudi na majski kongres."

Kopjaši iz Markovcev so od leta 1960 nepogrešljivi del Kurentovanja.
Sašo Bizjak
Baba deda nosi - ali pa ded babo?
Sašo Bizjak
Ptujska županja Nuška Gajšek je predala žezlo mesta princu karnevala, baronu Jakobu Zeklu Videmskemu oziroma Darku Cafuti.
Sašo Bizjak
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta