Dravske sipine spet gole

Ob zadnjih, novembrskih poplavah reke Drave so domačini, ki živijo ob tej vse bolj poplavni reki vse od Nove vasi pri Markovcih do Borla, ponovno opozarjali na neurejenost stare struge reke Drave, ki je vse bolj zaraščena z mnogimi nanosi gramoza, ki ustvarja sipine, s tem pa se zmanjšuje njena pretočnost. Tisti, ki živijo pod jezom Ptujskega jezera, so po katastrofalnih poplavah leta 2012 sicer bili deležni nekaterih varnostnih ukrepov z utrjevanjem obrežja reke, a so tudi tokrat pred naraščajočo reko gradili nasipe iz vreč s peskom in iz hišnih kleti na varno prenašali svoje imetje.

Voda odnaša orno zemljo in nanaša prod

"Tokrat voda sicer ni dosegla domov naših ljudi, a tudi poplavljena polja in ceste so opozorilo, da je nekaj vendarle treba storiti za pretočnost te naše reke," opozarja Ivan Golob, vodja civilne zaščite občine Markovci. Domačini, med njimi Milan Meznarič, ki kmetuje ob reki Dravi, pa, da so njihova polja ob vsaki malo večji vodi poplavljena, reka nanaša na obdelovalno zemljo kupe kamenja in peska: "Na težave opozarjamo že leta, a stara struga Drave je zaradi nanosov, ki jih reka prinaša na ravnico, vse manj pretočna. Že res, da smo zadnje čase priča nekaterim ukrepom, a to so bolj lepotni posegi, ki nas pred poplavami ne bodo zavarovali."
Da močno spremenjen pretočni režim povzroča v strugi Drave veliko sprememb, saj je naravna rečna dinamika zadnja desetletja tudi zaradi gradnje hidroelektrarn na reki močno okrnjena, se zavedajo tudi strokovnjaki. Ti so na enem od preteklih Mišičevih strokovnih vodarskih srečanj ugotavljali, da prekinitev prodonosnosti, zaraščanje in konsolidacija sipin ter propadanje starih, iz lesa grajenih obrežnih zgradb, močno vplivajo na spremembe v morfologiji struge, s tem pa tudi na erozijske procese in poplavno varnost obvodnega prostora. Posledica tega je tudi zaraščanje nekoč golih sipin.
Ob visokih vodah zaradi tako zmanjšanega pretoka prihaja do dviga gladine, posledično do poplav, ter bočne in globinske erozije na mestih, kjer obseg sipin narašča. V gosti zarasti se odlaga peščen in meljast material, tako da se razmere v primeru nezadostnega vzdrževanja slabšajo iz leta v leto. Zaradi ugodnih pogojev za rast prihaja do hitrega zaraščanja in konsolidacije tudi že deloma odstranjenih, znižanih in očiščenih sipin.

Rogoznica in Grajena pretočnejši

Urejanja treh vodnih sipin na Dravi pod Borlom so se to jesen lotili v Vodnogospodarskem podjetju (VGP) Drava Ptuj, ki opravlja gospodarsko javno službo urejanja dravskega porečja. V sklopu rednega vzdrževanja pretočnosti Drave so izvedli vzdrževalna dela na dveh sipinah od jezu v Markovcih, na levem delu struge Drave pri naselju Nova vas pri Markovcih.
"Na obeh zgornjih sipinah posekali vegetacijo. Nič več zarasla, pač pa gola je zdaj tudi rečna sipina pod mostom pri gradu Borl. Izvedlo se je preoblikovanje sipine v smislu vzpostavitve pretočnosti Drave za normalno delovanje vodomerne postaje nad mostom. Širše območje Drave je zaščiteno z Naturo 2000, zato so se vsa dela izvajala v skladu z dovoljenjem za poseg v naravo, ki ga je izdala Upravna enota Ptuj na podlagi strokovnega mnenja Zavoda RS za varstvo narave," pravi Rok Ferme iz VGP Drava Ptuj in dodaja, da proda ni dovoljeno odstranjevati, saj gre za pomembno gnezdišče ptic. Ureditev omenjenih sipin so financirale Dravske elektrarne Maribor, vrednost opravljenih očiščevalnih del pa je 384 tisoč evrov.
"V tem letu smo imeli na voljo 2,2 milijona evrov za redna vzdrževalna dela v celotnem porečju reke Drave. Denarja za tovrstna dela je že leta premalo, zato se lotevamo tistih projektov, ki najbolj pripomorejo k pretočnosti naših vodotokov," razlaga Ferme, ki dodaja, da bi svoja dela mnogo lažje načrtovali, če bi že v začetku leta vedeli, koliko denarja imajo na voljo, a je prav denar tisti, ki najbolj kroji prepotrebno vzdrževanje dravskega in še katerega, porečja.
"Končano je urejanje vodotokov Rogoznica in Grajena v skupni dolžini poldrugega kilometra in to v tistih delih obeh rek, kjer sta ti najprej prestopali bregove, pred nami so še dela v samem naselju Grajena. Ti ukrepi povezani s čiščenjem zarastja in s tem povezanim širjenjem obeh strug ter urejanjem nabrežja, so bili del našega letnega načrta, jesenske poplave so nas v resnici prehitele," dodajajo v VGP Drava Ptuj, ki v zadnjem obdobju skrbijo tudi za porečja jadranskih rek in jim je zaupano izvajanje javne službe varstva voda na območju celotne Slovenije.
"Vzdrževalna dela na Rogoznici so bila v planu gospodarske javne službe urejanja voda za leto 2018. Košnje in poseki vegetacije se lahko v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu izvajajo do začetka marca in šele po 1. avgustu, zato smo ta dela načrtovali za jesenski čas. Žal nas je letošnje neurje prehitelo, preden smo dela tudi realizirati, saj smo aneks v vrednosti dobrih 498 tisoč evrov za celotno porečje Drave, to obsega kar 3320 km2, podpisali šele v začetku oktobra," dodaja Rok Ferme.