Slavica Pičerko Peklar
Člani civilne iniciative Poplave ob reki Dravi, ki so se prvič sestali kmalu po lanskih jesenskih poplavah, so danes v Skorbi sklicali problemsko konferenco, da bi skupaj z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec, predstavniki Direkcije RS za vode, kmetijsko gozdarsko zbornico in lokalnimi skupnostmi ne le opozorili na problematiko poplavne Drave, pač pa začeli tudi z iskanjem rešitev.
Kmetje zahtevajo odškodnine
Da ne bo šlo brez ministrstva za okolje in prostor, še več, da je to tisto, ki bo moralo prevzeti vodenje medresorske delovne skupine, v okviru katere naj bi iskali najustreznejše rešitve, meni ministrica Pivčeva: "V prvi vrsti nam gre za ohranitev kmetijskih zemljišč in zagotovo sem zagovornica ukrepov, s katerimi se je poplavam mogoče izogniti, zato bom na ravni vlade ravnala v smeri, da začnemo s sprejemanjem ukrepov, ki vodijo do rešitev."
96
milijonov evrov škode je povzročila narasla Drava
Območje poplav se povečuje
Tomaž Prohinar, direktor Direktorata RS za vode, pravi, da razmere v porečju reke Drave poznajo in na ministrstvu za okolje tudi podpirajo ustanovitev posebne medresorske delovne skupine, ki bo začela ukrepati v smeri zmanjševanja poplav. Dejstvo je, dodaja, da se pretok vode v stari strugi Drave z leti znižuje, kar vodi do zaraščanja in še manjših pretokov. Prihaja do odlaganja mulja, ki ga narasla reka odlaga v nekoč poplavni gozd, zato se tudi območje poplav povečuje. Nesporno je treba ukrepati, a tudi kmetje, ki kmetujete ob reki bodo morali, vsaj v določeni meri, spremeniti način kmetovanja.
Da je ozelenitev kmetijskih površin skozi vse leto ena od tistih rešitev, ki zmanjšujejo posledice poplav meni tudi Ivan Brodnjak, kmetijski svetovalec s ptujskega kmetijsko gozdarskega zavoda, ki razmere na območju poplavne Drave še kako dobro pozna: "Drava je del Nature 2000 in je z vsemi svojimi habitati, vse dokler ne prestopi bregov svoje struge, čudovita reka. Ko se to zgodi, najboljšo zemljo odnese v bližnje loge in gozdove, ki so vse bolj zaraščeni, vse več je na takih območjih tudi tujerodnih rastlinskih vrst, česar si zagotovo ne želimo. Izredno pomembno je, da so polja vedno ozelenjena, kar se je pokazalo tudi ob zadnjih poplavah, ko je narasla reka odnašala v največji meri sveže zorano zemljo.
Darko Dobnik, vodja civilne iniciative. ugotavlja, da se problematike poplavne reke zavedajo vsi, s katerimi so začeli iskati rešitve, a zdaj je treba začeti tudi ukrepati: "Zadnje čase se dogaja, da se reka ne razlije zgolj po že znanih poplavnih območjih, pač pa tudi po poljih in cestah, ki ležijo izven teh območij, ogroža stanovanjske in gospodarske objekte, ki v preteklosti niso bili ogroženi in če hočemo ohraniti življenje ob reki, potem je zadnji čas za ukrepanje."
