Slavica Pičerko Peklar
Z Mirkom Cigulo, ki zadnja leta ob pomoči žene Irene skrbi za zunanjo urejenost najlepšega baročnega dvorca v državi, sva se pred dnevi srečala, kje drugje kot v sadovnjaku dvorca Dornava. "Letošnja pozeba je vzela prve češnje, ki smo se jih že vsi veselili. Tudi jabolk še ne bo, a zagotovo pride leto, ko se bomo lahko do sitega najedli domačega sadja," je v pozdrav napovedal zgovorni sogovornik in dodal, da si s sokrajani prizadevajo, da bi dvorcu vrnili nekdanjo veličino.
Nasad češenj in jablan
Pred leti so Vitezi Pesničarji ob oranžeriji posadili več kot petdeset mladih češenj in jih leto ali dve zatem presadili na bližnji travnik, tja proti reki Pesnici. Tam so, pred letom, ob svoji 60-letnici, prav toliko sadik mladih jablan posadili tudi sodelavci mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. "Z njimi, moram poudariti, zelo dobro sodelujemo," dodaja Cigula, ki se je pred dnevi skupaj s strokovnjaki sprehodil po dornavski posesti, da bi dorekli, kaj in kako je treba narediti, da bo vse v dobro dvorca.
V želji, da bi okolico dvorca, ki je prazen od leta 2002, zavarovali pred zaraščanjem in propadanjem, so pred leti okolico oranžerije in stavbo samo očistili Vitezi Pesničarji: "Takrat smo tudi posadili češnje, da bi se obiskovalci naših krajev in seveda domačini med obiskom še vedno vabljivega parka ob dvorcu lahko posladkali s češnjami. No, potem se je pokazalo, da je v tem delu posesti nekdaj rasel drevored divjega kostanja, sadovnjak pa v bolj severnem delu, kamor smo potem presadili sadna drevesa."
Freske, poslikave, mogočen park
Prvič je bil objekt, zdaj poznan kot dvorec Dornava, omenjen leta 1435, do 18. stoletja so bili njegovi lastniki gospodje Ptujski, Herbersteini, Sauerji in Auerspergi. Zadnja lastnica dvorca je bila rodbina Pongratz. Še danes obiskovalce vabi mogočen park s centralnim drevoredom, številnimi skulpturami in Neptunovim vodnjakom. Dvorec je zgrajen iz treh traktov, glavnega in dveh stranskih, v obliki črke U. Osrednja slavnostna dvorana v nadstropju je poslikana s kakovostnimi podobami antičnega junaka Herkula. Stavba se ponaša tudi z dvojnim stopniščem in številnimi freskami. V dvorcu je nekdaj delovala enota Zavoda Dornava, po preselitvi stanovalcev v nove prostore pa dvorec več ali manj sameva.
Nič več prireditev
Pred poldrugim letom je Franc Zagoršak, domačin, dolga leta predsednik Odbora za obnovo dvorca Dornava, sokrajane pa tudi širšo javnost nagovoril z izdajo knjige Dvorni norček, v kateri je popisal 20-letno delovanje odbora. Člani društva so v prvih letih delovanja pripomogli, da je dvorec odprl vrata širši javnosti, gostil umetnike in strokovnjake svetovnega slovesa, da so v dvorcu organizirali koncerte, posvete, tudi različne simpozije. A ker je dvorec počasi propadal in postajal nevaren za obiskovalce, je ta zdaj zaprt za javnost.
