Da superlige v napovedani obliki (še) ne bo, je postalo jasno po burnem dogajanju v torek zvečer, ko so po ogorčenju nogometne javnosti, predvsem najzvestejših navijačev, iz nove lige izstopili vsi angleški klubi. Sledili so Inter, Milan in Atletico, Barcelona je odločanje prepustila članom kluba, Juventus se od projekta ni ogradil, novih informacij ni bilo le iz Real Madrida.
685,5 milijona evrov minusa je imel junija 2020 Tottenham.
12 klubov soustanoviteljev superlige je imelo leta 2020 manj prihodkov kot leta 2019, deset jih je bilo v rdečih številkah ob koncu prejšnje sezone.
7-odstotno rast vrednosti delnic je Juventus beležil v ponedeljek, od torka zjutraj do srede zvečer je bil padec 13-odstoten.
S priznanjem predsednika Juventusa Andree Agnellija, da brez Otočanov ni superlige, je v ponedeljek potrjena ideja ekspresno klavno končala. Na očitke nekdanjega prijatelja Aleksandra Čeferina, da še ni spoznal osebe, ki bi tako vztrajno lagala, je odgovoril: "To so podrobnosti iz zasebnega življenja." Prvi mož Uefe je pozdravil odločitev angleških klubov: "Vrnili so se in vem, da lahko veliko ponudijo ne le tekmovanjem, temveč celotni evropski igri. Zdaj je najpomembnejše, da gremo naprej in obnovimo enotnost, ki jo je imel nogomet." Pozitivno so izstope sprejeli mnogi sedanji in nekdanji nogometaši, lastniki klubov so se pokesali. "Projekt ni izvedljiv brez podpore navijačev. V minulih 48 urah ste bili zelo jasni. Slišali smo vas. Jaz sem vas slišal. Pustil sem vas na cedilu," so bile besede ameriškega milijarderja Johna W. Henryja, lastnika Liverpoola, ki se je opravičil tudi trenerju Jürgenu Kloppu, igralcem in zaposlenim v klubu ter jih prosil odpuščanja.
S superligo padec delnic
Zakaj je dvanajsterica evropskih velikanov želela novo tekmovanje, s katerim bi si zagotovili še večje vsote denarja? Po podatkih Football Benchmarka je bilo kar deset klubov od dvanajstih lani poleti v rdečih številkah. Vsi so, tudi zaradi koronavirusa, v primerjavi z letom 2019 poslovali z manj prihodki, po podatkih Deloitte Football Money League so največji padec beležili Barcelona, Tottenham, Inter, Real Madrid in Manchester United, zato bi jim 3,5 milijarde evrov iz banke JP Morgan prišlo še kako prav.
"Zaradi globalizacije nogometa sta se koncentrirala moč in denar v največjih ligah, klubi so se temu prilagodili. Ti, ki so želeli sodelovati v superligi, so dobro organizirane delniške družbe, nekatere celo kotirajo na borzi. Nemški klubi pa so v večinski lasti navijačev in tudi zato je bilo razumljivo, da niso pristopili k ideji, ki je bila ideja poslovnežev," je pojasnil ekonomist Matej Lahovnik. Delnice Juventusa so v ponedeljek poskočile za sedem odstotkov, kar je bilo pričakovano, saj se je klubu obetal finančni priliv, navrže Lahovnik, a ob hitrem zasuku so te v torek strmo padle in so še vedno v negativni krivulji. Podobno je bilo pri Manchester Unitedu: ponedeljkovi rasti za pet odstotkov je sledil torkov padec pod letno povprečje, a ob odstopu od propadlega projekta so znova začele rasti.
"Poraz ideje superlige je zmaga nogometa"
Navijači ključni za preobrat
"Lastniki, ki niso del evropskega nogometnega okolja, so imeli ambicijo ponoviti model ameriških zaprtih lig, kjer je koncentracija denarja ob šovbiznisu izrazita, tam nihče ne izpade, zagotovljen je krožni tok denarja med člani lige in vsi, ki so del tega, imajo korist, pristnega stika z navijači pa ni. Evropski model nogometa je drugačen, izvira iz lokalnih okolij navzgor, grajen je na pristnih temeljih in to je bilo zdaj ogroženo, ostra reakcija navijačev je spremenila dogajanje," je dejal Lahovnik in poudaril, da je tudi sistem lige prvakov oblikovan za največje, vendar imajo manjši klubi vsaj teoretične možnosti, da se pridružijo.
Kaj za klube v rdečih številkah pomeni, da lige, ki bi po besedah predsednika superlige in Real Madrida Florentina Pereza rešila nogomet, ne bo? Lahovnik meni, da bo Uefa morala narediti korak k velikim, da novih pritiskov ne bo, sicer gre pričakovati nove poskuse. "Če bi bil projekt dobro pripravljen in usklajen, v tem primeru z navijači, bi lahko deloval," je prepričan profesor z ljubljanske ekonomske fakultete. "Veliki klubi so iz sezone v sezono delali izgubo, koronakriza pa je to še poglobila, kar je okrepilo željo po superligi. Do izraza je prišlo, da so poslovni modeli velikanov dolgoročno nevzdržni, vložki gredo čez razumne meje. Real Madrid se denimo vsake toliko let rešuje z dokapitalizacijami. Luknje v poslovne modele so si klubi navrtali sami," je poudaril Lahovnik. Potrebno bo prestrukturiranje klubov na normalne temelje, na katerih že leta gradi večina nemških, ki so, tako nekdanji minister, trajnostno naravnani. "Poraz ideje superlige je zmaga nogometa. A težava bo nastala, če prestrukturiranja ne bo, in to bo izziv za Aleksandra Čeferina, ki je zdaj branilec interesov malih. Pri tem ima podporo, a brez velikih klubov ne bo mogel, zato bo iskal novo ravnovesje."
