Višina plače ostaja neznanka. Razlogov je več

Tanja Fajnik Milakovič Tanja Fajnik Milakovič
22.03.2022 06:00

Pri nas se namesto konkretnih številk v oglasih, kar je v tujini zakonska obveza, največkrat pojavljajo izrazi, kot so "dobra", "stimulativna" ali "konkurenčna" plača. Kako na razgovoru za službo načeti temo o plači

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Izbrani delavec običajno ob zaposlitvi podpiše pogodbo z višjim zneskom, kot je bila objavljena v oglasu. 
Andrej Petelinšek

Razmišljate, da bi zamenjali službo, ker bi radi več zaslužili? Prebirate zaposlitvene oglase, a podatka o tem, kolikšno plačo lahko pričakujete, ne boste našli. Morda le izjemoma. V Sloveniji navedba plače v oglasu namreč ni obvezna, zato se delodajalci temu izogibajo. Razlogov pa je več.

Z minimalno plačo se nihče ne želi hvaliti

"Veliko delovnih mest ponuja minimalno plačilo, delodajalci se zavedajo, da s tem ne bi pritegnili pozornosti iskalcev zaposlitve, zato to raje izpustijo. Povedano po domače, z minimalnim plačilom se nihče ne želi hvaliti. Za višja in specializirana delovna mesta je plača pogosto stvar dogovora, odvisno od izkušenj in znanj kandidata. Plačo določijo šele, ko izberejo kandidata in se z njim dogovorijo. V kolikor pa delodajalec ponuja nadpovprečno plačilo se navedbi plačila izogiba, saj ne želi privabiti množice neustreznih prijav," pojasnjuje Mojca Tomšič, vodja prodaje pri spletnem zaposlitvenem portalu Optius in dodaja: "Delodajalci, ki ponujajo delovna mesta z variabilnim delom plačila, zopet ne želijo navajati zgolj osnove, saj bi s tem odvrnili iskalce. Mesečna plača v javni upravi pa je tako regulirana z zakonom, višina plačnih razredov pa je javno dostopna".

Razlog, zakaj se v Sloveniji ne navaja plače v oglasih tiči tudi v tem, da plače v Sloveniji niso transparentne. Celo znotraj podjetja sodelavci drug za drugega ne vedo, koliko ima kdo plače, zato ni pričakovati, da bodo plače javno navedene v zaposlitvenem oglasu. Zagotovo na trgu dela danes ni veliko ljudi, ki bi želeli delati za minimalno plačo. Če ni skladja med pričakovanji iskalcev kot ponudbo delodajalcev, bomo težko našli obojestransko zadovoljstvo, še manj pripadnost, dolgoročno sodelovanje in visoko kvaliteto dela. Pri deficitarnih poklicih je problem še večji, saj delodajalci prevečkrat pričakujejo, da bodo delavci za minimalno plačo delali tudi po dve ali tri izmene. V takem kolektivu vzdušje ne bo prijetno, še manj bo kadroviku uspelo najti novo delovno silo. Dodatni problem so zagotovo tudi kolektivne pogodbe, ki dopuščajo osnovne plače, precej nižje od minimalne. Če konkurenca ponudi za nekaj evrov višjo plačo, smo lahko prepričani, da bomo delavca izgubili.

V tujini je navedba plače zakonska obveza

"V zaposlitvenih oglasih v tujini je navedba višine plače zakonska obveza. Pred tem pa tudi v tujini delodajalci niso navajali tega podatka. Podatek, ki ga delodajalci navedejo, je običajno najnižje plačilo za objavljeno prosto delovno mesto in izbrani delavec običajno nato v nadaljevanju zaposlitvenega procesa podpiše pogodbo z višjim zneskom, razen v primerih, kjer gre za enostavna dela, v proizvodnji, čiščenje, pomožna gradbena dela. Če bi v Sloveniji uzakonili navedbo plače v zaposlitvenih glasih, bi po vsej verjetnosti delodajalci ravnali enako - objavljali bi najnižje plačilo za objavljeno prosto delovno mesto," meni Damjana Ocvirk, direktorica prodaje in HR-svetovalka v kadrovski družbi Trenkwalder.

V Avstriji, na primer, je zaradi zakona nekoliko drugače. Tam je podatek o plači v oglasu redna praksa in iskalci zaposlitve tako še pred prijavo na delovno mesto izvedo, kakšno plačilo lahko pričakujejo. Običajno delodajalci v oglasih navedejo minimalno plačo in dopišejo, da so v primeru preseganja delovnih zahtev pripravljeni razmisliti o povišanju. V Angliji in na Irskem je objava plačila (po navadi v obliki intervala "od ... do ...") tipična za zaposlitvene oglase, saj je delodajalcem jasno, da bodo izgubili manj časa z iskanjem kadrov, če bodo konkretne številke podane na samem začetku. Tudi v Nemčiji je informacija o višini plače v zaposlitvenih oglasih za delo že stalnica. Pri večini oglasov lahko zato poleg vseh drugih informacij najdemo tudi podatek, koliko znaša mesečna oziroma letna bruto plača za razpisano delovno mesto. Pri nas se namesto konkretnih številk v oglasih največkrat pojavljajo izrazi, kot so "dobra", "stimulativna" ali "konkurenčna" plača, kar pa iskalcem zaposlitve zagotovo ne pomeni motivacije za prijavo.

Plača ni edino, kar pritegne iskalce zaposlitve

"Iskalcem zaposlitve svetujem, da pri menjavi zaposlitve upoštevajo celoten paket oziroma celotno ponudbo delodajalca, vse minuse in vse pluse, ki jih bodo pridobili z novo zaposlitvijo. Fokus samo na osnovno bruto plačo, ki je/bo zapisana v pogodbi o zaposlitvi, je v mnogih primerih resnično preozek, vedno je treba upoštevati tudi druge dejavnike, ki vplivajo na plačilo," meni Ocvirkova.

Pri vseh poklicih prihajajo vedno bolj v veljavo kot odločilni dejavniki za menjavo zaposlitve tudi delovni pogoji, odnosi v podjetju, priznanje, neposredni vodja. Delavci v poklicih, ki se običajno odvijajo v večizmenskem delovnem času oziroma tudi delo med vikendom, težijo k enoizmenskem delovniku od ponedeljka do petka ali pa vsaj bolj fiksnem delovnem času. Tisti, ki pa že imajo te pogoje, si želijo fleksibilnega delovnika ali pa si želijo prosto izbiro pri tem, ali gre za delo od doma ali za delo v pisarni oziroma prostorih delodajalca. Motivacijski dejavnik za delavca je lahko tudi v bolj zmogljivih ali prestižnih delovnih sredstvih, omogočanje več dni dopusta in podobno.

"Vsak delodajalec pa se mora zavedati, da noben delavec ne bo menjal zaposlitve, če s tem ne bo kaj pridobil in to vsekakor ne morejo biti samo obljube, ampak konkretna ter korektna ponudba za zaposlitev. Mnogokrat podjetja ugotovijo, da si pravzaprav ne morejo privoščiti kadra, ki je na trgu, in da bodo morala določene stvari hitro in učinkovito spremeniti, da bodo lahko zadržala obstoječi kader. Zato v teh časih prihaja do vse večjih sprememb na področju nagrajevanja, prihaja tudi do izboljšanja delovnih pogojev in spreminjana kadrovskih strategij," zaključuje Ocvirkova.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.