Tanja Fajnik Milakovič
Upokojenci od nove vlade, ki bo oblikovana po spomladanskih volitvah, pričakujejo tudi dobro pokojninsko politiko. V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) imajo predvsem dve vprašanji. Zanima jih, ali bo nova vlada predlagala reformo pokojninskega in invalidskega sistema, saj kot ocenjujejo, zaradi parcialnih rešitev pri spremembah ZPIZ-2 postaja vse bolj nejasno, kaj je pokojnina, na čem temelji in kako ločiti socialne prejemke od pravic, ki izhajajo iz dela. Se bo nova vlada zavzemala za ohranitev obveznega zavarovanja kot temelja pokojninskega sistema ali bo raje dajala prednost drugim oblikam varčevanja za varno starost?
Se bodo pokojnine usklajevale le še z inflacijo?
Na njihova vprašanja je ta čas zelo težko odgovoriti. Skoraj gotovo pa je, da se bo med mandatom nove vlade snovala nova pokojninska reforma. Priporočila OECD, ki so bila predstavljena januarja, so jasna: pokojninska reforma bi morala biti sprejeta do konca leta 2024. Predlagajo, da bo treba najnižjo upokojitveno starost 60 let zvišati na najmanj 62 let. Poleg tega bo treba podaljšati potrebno pokojninsko dobo za pokojnino brez malusov s sedanjih 40 let na najmanj 42 let. In še nekaj: razmisliti bo treba tudi o ukinitvi olajšave oziroma možnosti znižanja upokojitvene starosti zaradi skrbi za otroka. Pri odmeri pokojnin se predlaga sprememba, da se ne bi več upoštevalo le 24 najugodnejših let, ampak zaslužek v vseh letih pokojninske dobe. Kar zadeva usklajevanje pokojnin, s katerimi se ohranja njihova vrednost po upokojitvi, pa je priporočilo, da bi se pokojnine v prihodnje usklajevale le še z rastjo življenjskih stroškov, ne pa več tudi z rastjo plač.
Danes znaša zagotovljena pokojnina za 40 let dela 653 evrov in je pod pragom revščine
V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo ocenjujejo, da gredo ta priporočila v smeri prelaganja bremena vzdrževanja pokojninskega sistema na pleča delavcev, ki naj preprosto delajo dlje. Izpostavljajo, da med priporočili zlasti izstopajo: zvišanje najnižje starosti za upokojitev s 60 na 62 let, uvedba lažjega odpuščanja delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojevanje, omogočanje kombiniranja dela s pokojem, ukinitev minimalne višine prispevkov samozaposlenih in zvišanje osnove za prispevke, za izračun pokojnine bi se namesto po najboljših 24 letih ravnali po celotnem delovnem obdobju, kar bi zagotovo znižalo pokojnine. Nesprejemljivo se jim zdi tudi priporočilo, da država spodbuja vlaganje v dodatne pokojninske sklade, posebno tiste, ki z vplačili delavcev špekulirajo na finančnih trgih, s čimer tvegajo izgubo vseh vplačanih sredstev, poudarjajo v gibanju.
Sindikat: Zagotovljena pokojnina nad pragom revščine
Da bo pokojninski sistem potreboval dodatna sredstva, je jasno, pravijo v sindikatu Mladi plus, a rešitve je mogoče iskati tudi v spremenjeni logiki. Namesto uničujoče računovodske logike vedno novih rezov se bo v ospredje moralo postaviti vprašanje, kako zagotoviti dovolj sredstev, da bodo ljudje lahko živeli dostojno pred upokojitvijo in po njej. Rešitve za vzdržno pokojninsko blagajno gre iskati tudi v obdavčitvi prispevkov delodajalcev v višini iz devetdesetih let, boljšem demografskem skladu, v delovni sili iz tujine.
Zaostrovanje pogojev in nižanje pokojnin
Še leta 1992 je veljalo, da je bilo v račun višine pokojnine vštetih najboljših deset zaporednih delovnih let za vsaj 35 let delovne dobe. Povprečna pokojnina je takrat še znašala 78 odstotkov povprečne plače. Z reformo leta 1999 se je obdobje za izračun odmernega odstotka postopoma zvišalo na 18 let. Takratna reforma je tudi znižala odmerni odstotek na 72,5 odstotka po 38 letih delovne dobe za ženske in 40 letih za moške. Učinki te reforme naj bi se najbolj pokazali po letu 2020, ko je večina delavk in delavcev že delala na podlagi nove zakonodaje. Z novo reformo leta 2012 se je do leta 2017 postopoma podaljšalo obdobje za izračun pokojninske osnove na 24 najboljših zaporednih let. Ta reforma je odmerne odstotke še dodatno znižala na 62,25 odstotka za ženske in na samo 57,25 odstotka za moške za polnih 40 let delovne dobe.
V Sindikatu upokojencev Slovenije pa bodo vztrajali, da mora biti zagotovljena pokojnina nad pragom revščine, torej 739 evrov. Zdaj znaša 653 evrov za 40 let dela. Skrbi jih tudi, kako nizke bodo šele pokojnine čez desetletje in več, če bi sprejeli vse predloge OECD.
Na priporočila OECD so se odzvali tudi v zavodu OPRO. "Podaljševanje delovne dobe, ki ga predlaga OECD, lahko v prvi vrsti služi kot mehanizem zagotavljanja armade iskalcev zaposlitve. Gre za neoliberalno formulo, po kateri je treba delavce prisiliti, naj ostajajo na delu do poznejše starosti, a ker zadostnega števila delovnih mest ni pričakovati, gre v bistvu le za zagotavljanje velike rezervne armade brezposelnih, ki bo pomagala znižati plače in poslabšala delovne razmere," so ocenili. Upoštevanje vseživljenjskega zaslužka namesto najboljših 24 let pa bo po njihovem nedvoumno stvar politične odločitve, koliko državnega denarja smo pripravljeni razporediti med tiste, ki so izpolnili upokojitvene pogoje. Upokojenci so ekonomsko najbolj ranljiva skupina v sodobnih družbah, saj je njihova zmožnost, da se povzpnejo iz revščine, dejansko zelo omejena, še opozarjajo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
