
Le nekaj korakov od morja je v Novigradu 94 kvadratnih metrov veliko 3,5-sobno stanovanje z balkonom, za katero bo kupec moral odšteti, kot je razvidno iz oglasa, objavljenega na spletnem nepremičninskem portalu nepremičnine.net, 385 tisoč evrov. Za primerjavo - na slovenski obali, v Izoli, stane stanovanje podobne kvadrature in oddaljenosti od morja približno 40 tisočakov več.
Hrvaške nepremičnine so za Slovence, ki sanjajo o stanovanju ali hiši ob morju, že od nekaj privlačne. Dovolj zgovoren dokaz za to je podatek, da ima na Hrvaškem nepremičnino več kot 110 tisoč Slovencev. Z vstopom južne sosede v schengensko območje povpraševanje po nepremičninah ne pojenja, kar nam zatrdijo tako v slovenskih kot v hrvaških nepremičninskih agencijah. "Zdaj ko imamo skupno valuto evro, ko med Slovenijo in Hrvaško ni več mejnih kontrol, ki so predvsem v turistični sezoni povzročale dolgotrajno čakanje in s tem tudi daljšale čas potovanja proti morju, je v marsikaterem Slovencu popustila tudi psihološka zavora pred nakupom nepremičnine na Hrvaškem," meni Vasja Crnjakovič, direktor podjetja RE/MAX Nepremičnine Maribor in vodja agencije RE/MAX Nepremičnine Celje. Dejstvo je, da se Slovenci pri južnih sosedih počutijo kot doma in da je Hrvaška za številne najbolj privlačna počitniška destinacija. Tega se zavedajo tudi hrvaški turistični delavci, ki so že večkrat odkrito priznali, da smo najboljši gostje, pravi Crnjakovič.

"A ne zgolj najboljši gostje, Slovenci ste tudi zelo dobri kupci," nam zatrdi Davor Perišić, ustanovitelj hrvaške nepremičninske blagovne znamke Best Real Estate. Prav Slovenci so po njegovih besedah skupaj z Nemci, Avstrijci, Poljaki in Slovaki tisti, ki so lani najbolj množično kupovali stanovanja in hiše vzdolž jadranske obale. In prav zanimiv je podatek, s katerim postreže Vasja Crnjakovič, da Slovenci in Avstrijci najraje kupujejo dvosobna stanovanja in hiše v Istri, Italijani pa na otokih, predvsem na otoku Cres, medtem ko je Dalmacija čedalje bolj zanimiva za Slovake, Čehe in Poljake.
Rovinj, Opatija, Umag, Krk: tudi 4000 evrov za kvadrat
"Že od nekdaj sva z ženo sanjala o stanovanju na otoku Krk, kjer smo z otroki preživljali poletni oddih. Želja se nama bo letos, tri leta pred upokojitvijo, tudi uresničila. Odločila sva se za manjše dvosobno stanovanje v novozgrajenem naselju blizu Krka, za katero bova plačala več kot dvesto tisočakov," sta nam zaupala zakonca Viljem in Zdenka Antolinc iz okolice Maribora. Z vstopom južne sosede v schengensko območje bo tudi njuno potovanje enostavnejše in krajše, ob upokojitvi pa načrtujeta, da bosta obiske ob koncu tedna v svojem novem vikend domovanju podaljšala vsaj na pol leta.
Na Hrvaškem ima nepremičnino več kot 110 tisoč Slovencev
Slovenci in Avstrijci najraje kupujejo dvosobna stanovanja in hiše v Istri, Italijani na otoku Cres, Dalmacija je bolj zanimiva za Slovake, Čehe in Poljake
2500 evrov za kvadratni meter so bili pripravljeni odšteti Slovenci za nepremičnine na hrvaški obali lani
Velik del Slovencev nepremičnino na Hrvaškem kupi za osebno rabo. Vasja Crnjakovič pojasni, da so zanje najbolj zanimiva dvo- oziroma trisobna stanovanja, oddaljena 300 do 500 metrov od morja. Za kvadratni meter so bili lani pripravljeni odšteti povprečno 2500 evrov, še razkrije sogovornik. Hkrati pa opozori, da je danes kvadratni meter vreden veliko več kot še pred nekaj leti, ko je bilo zanj treba plačati od 1300 do 1500 evrov.
Prvi Nemci, drugi Slovenci, tretji Avstrijci
Podatki hrvaške davčne uprave kažejo, da so Nemci na Hrvaškem v letu 2021 (lanski podatki še niso znani) kupili 2637 stanovanj in hiš, kar je za 70 odstotkov več kot leta 2020. Slovenci so jih kupili 2309 in s tem za 32 odstotkov več kot leta 2020, Avstrijci pa 1109 oziroma za 74 odstotkov več.
Na dobrih lokacijah ob morju, na primer v Rovinju, Opatiji, Umagu ali na Krku, je za kvadratni meter stanovanja ali hiše treba odšteti 4000, za nadstandard pa tudi več - 6000 evrov, pove Crnjakovič. Sicer pa je povprečno ceno kvadratnega metra nepremičnine vzdolž hrvaške obale in na otokih po besedah Perišića nemogoče natančno določiti. Hrvaški nepremičninski strokovnjak je namreč mnenja, da vrednosti nepremičnine ne oblikuje samo njena velikost, temveč tudi lokacija in opremljenost. Zaupa nam le, da se cene kvadratnega metra zdaj začenjajo približno pri 3000 evrih. Kot še pojasni, so najdražje nepremičnine že nekaj časa v Dubrovniku, kjer kvadratni meter dosega ceno 8000 evrov, kakšnega tisočaka ali dva manj pa je vreden na elitnih lokacijah v Splitu, medtem ko je kvadratni meter hiš in stanovanj, ki se nahajajo tik ob morju vzdolž obale, vreden 5000 evrov in tudi več. Crnjakovič za primer navede novogradnjo, veliko 100 kvadratnih metrov, ki je od morja oddaljena 150 metrov, s ceno 600 tisoč evrov.
Nove podražitve že spomladi
Cene nepremičnin so se tudi na Hrvaškem, podobno kot v Sloveniji, v zadnjih treh letih močno dvignile. In sicer, kot pove slovenski nepremičninski strokovnjak, za približno 30 odstotkov, največja razloga za podražitve pa sta po njegovih besedah predvsem višji strošek gradnje in seveda - večje povpraševanje po nepremičninah. Hrvaški nepremičninar Perišić pa razloge za višje cene nepremičnin, ki naj bi se samo v zadnjem letu dvignile za približno deset odstotkov, vidi predvsem v visoki inflaciji, ta je bila v minulem letu več kot 10-odstotna, kar pa je po sogovornikovem mnenju tudi posledica trenutnih razmer v svetu. Manj pa je na višanje cen vplival vstop Hrvaške v schengensko območje, še meni hrvaški nepremičninski strokovnjak.

Ali prave podražitve šele prihajajo? Čeravno Vasja Crnjakovič v prihodnjih mesecih ne pričakuje drastičnih podražitev hrvaških nepremičnin, kljub vsemu priznava, da je iz slovenskih izkušenj mogoče sklepati, da se bodo cene tudi zaradi prevzema evra v obmorskih krajih pri južnih sosedih počasi dvigale še naprej. Davor Perišić pa kljub trenutnemu zatišju, kot opiše aktualne razmere na hrvaškem trgu nepremičnin, pričakuje pestro pomlad. Takrat bi se namreč lahko zanimanje močno povečalo, to pa je lahko dober povod za nove podražitve, pravi.
Hrvaška davčna številka in davek
Postopek nakupa nepremičnine je sicer podoben kot pri nas, vendar obstaja nekaj posebnosti, na katere opozori Primož Mesarec iz mariborske nepremičninske družbe Galea: "Kot kupci potrebujete hrvaško davčno številko oziroma OIB, ki jo dobite na hrvaški davčni upravi. Zavezanec za plačilo davka na promet z nepremičninami je kupec in ne prodajalec, kot to velja pri nas. Od leta 2019 je v veljavi tudi enotna davčna stopnja, to je 3 odstotke na promet z vsemi vrstami nepremičnin oziroma zemljišči, zgradbami in njihovimi deli. Davčna osnova je tržna vrednost nepremičnine v času nastanka davčne obveznosti. Torej je pri vsaki dogovorjeni ceni treba prišteti še 3 odstotke, ki se jih plača hrvaški davčni upravi. Hkrati se je treba zavedati, da na Hrvaškem uradi in inštitucije, kjer se urejajo kupoprodajna pogodba, zemljiškoknjižno dovolilo, notarska overitev, vpis v zemljiško knjigo ..., delujejo nekoliko drugače kot pri nas." Zato Mesarec vsakomur priporoča nakup s pomočjo nepremičninskega posrednika ali vsaj notarja. Slovenske banke v veliki večini ne financirajo nakupa nepremičnine na Hrvaškem, je pa mogoče posojilo dobiti pri eni od hrvaških bank.
