Posameznik ima v starosti različne možnosti ureditve svojega premoženja, možnost pa izbere odvisno od tega, ali želi premoženje prenesti že v času življenja (z izročilno pogodbo ali pogodbo o preužitku) ali šele po smrti (s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, kot darilo za primer smrti ali z oporoko). Izbira ustrezne pogodbe je odvisna tudi od tega, ali želi premoženje prenesti kot darilo ali pa si v zameno zagotoviti pomoč in oskrbo za starost.
Prenos v času življenja
Z izročilno pogodbo, ki jo sklenejo zapustnik in vsi bodoči dediči, ki bi bili v primeru smrti poklicani k dedovanju, se premoženje med dediče razdeli že v času življenja. S pogodbo se lahko zajame celotno premoženje zapustnika ali le njegov del, pri čemer v slednjem primeru za preostalo premoženje po smrti zapustnika nastopi dedovanje.
S pogodbo o preužitku se posameznik dogovori za oskrbo za starost, ki zajema prevoze k zdravniku, nego, družbo, če posameznik nima zadosti lastnih sredstev, tudi finančno pomoč, doplačilo domske oskrbe (nabor storitev je stvar želja, potreb in dogovora), na prevzemnika pa prenese svojo nepremičnino. Hkrati pa si posameznik zagotovi dosmrtno pravico bivanja v nepremičnini ter prepoved odtujitve in obremenitve te nepremičnine. Pridobitelj je oseba, ki ji zapustnik zaupa in jo zato izbere za oskrbo zase, ni pa nujno, da je to nekdo, ki bi bil dedič po njem. Za varnost starostnika se je pomembno natančno dogovoriti o oskrbi in prostorih v nepremičnini, ki jih ima pravico uporabljati. Na podlagi obeh omenjenih pogodb preide premoženje na pridobitelja takoj.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je enaka pogodbi o preužitku, različen je le trenutek prehoda premoženja, saj po pogodbi o preužitku premoženje na pridobitelja preide takoj, po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa šele po smrti. Darilna pogodba za primer smrti omogoča naklonitev v času življenja, pri čemer je prenos lastninske pravice odložen do smrti darovalca, ki zato to podarjeno premoženje do smrti še ima v lasti in ga uživa. Darovalec te pogodbe ne more preklicati oziroma lahko to stori le v izjemnih okoliščinah (huda nehvaležnost, finančna stiska), kar pa ne velja za oporoko.
Oporoko lahko posameznik napiše sam
Z oporoko posameznik sam določi dediče, če oporoke ni, dedujejo dediči, ki jih določa zakon, ta pa v krog dedičev določa sorodnike. Prvi so k dedovanju poklicani bližnji sorodniki (zakonec in otroci), če teh ni, sledijo starši, bratje, sestre, nečaki, nato babice, dedki. Z oporoko pa se lahko kot dediči določijo povsem druge osebe ali samo ena oseba, odvisno od želje posameznika. Določene osebe imajo kljub oporoki pravico do nujnega deleža (zakonec, otroci itd.). Oporoka se lahko kadarkoli spremeni, uniči se z raztrganjem ali z zapisom nove oporoke. Ob smrti velja tista, ki je zapisana zadnja.
Pri vseh pogodbah nastane strošek sestave listine (notarski, odvetniški strošek), njegova višina je odvisna od višine vrednosti premoženja, ki se prenaša. Oporoko pa lahko posameznik zapiše tudi sam.
Pri vseh pogodbah in pri oporoki mora pridobitelj plačati davek na dediščine in darila ter davek na premoženje. Razlika med posameznimi pogodbami je le, kdaj za pridobitelja nastane obveznost plačila davka. Pri pogodbah, s katerimi se premoženje prenese v času življenja, nastane ta obveznost ob sklenitvi pogodbe, sicer pa po smrti, ko premoženje preide v last pridobitelja. Enako je pri oporoki. Davka se odmerita od vrednosti premoženja. Višina davka na dediščine in darila je odvisna od sorodstvenega razmerja (zakonec in potomci so davka oproščeni), zato je treba paziti, kadar se v pogodbo vključuje tudi partnerje potomcev, saj bi bili ti v tem primeru obdavčeni.
Davek plača tudi zapustnik
Če se premoženje prenese že v času življenja posameznika, mora davek plačati tudi zapustnik, in sicer davek na dobiček iz kapitala, odmeri pa se, kadar je vrednost nepremičnine ob prenosu višja od vrednosti nepremičnine, ki jo je posameznik pridobil. Stopnja davka je odvisna od trajanja lastništva nepremičnine, ob določenih pogojih pa sta možna tudi odlog in oprostitev plačila davka.
Posamezniki se sicer za takšna opravila obračajo neposredno na notarske pisarne, del notarske storitve pa ni davčno svetovanje, zato neredko prihaja do neljubih presenečenj potem, ko je pogodba že sklenjena, odločba Fursa izdana, davek pa odmerjen. Zato naj odločitev o ustrezni izbiri pogodbe temelji na željah in potrebah posameznika in na rešitvi, ki je z davčnega vidika najugodnejša. Ker imajo vse te pogodbe tudi širše dednopravne posledice, ki jih je treba posamezniku pojasniti, da bi se s tem izognili (ne)namerni izključitvi katerega potomca iz dedovanja po smrti, je ključna ustrezna strokovna pomoč, ki celostno obravnava primer posameznika.
Praksa kaže, da se posamezniki z vprašanjem sklenitve tovrstnih poslov na pravnika obračajo v prvi vrsti zaradi želje po ureditvi teh razmerij v času življenja, ker želijo tako vplivati na delitev svojega premoženja in preprečiti spore med potomci. Do teh praviloma pride prav v postopkih dedovanja, ker po smrti premoženje postane solastnina dedičev in prinaša veliko skupnega odločanja ter možnosti za nesoglasja.
Toliko vas bo stal prenos nepremičnin
Če je vaša nepremičnina vredna med 115.000 in 360.000 evri, bi okviren notarski strošek za sklenitev takšne pogodbe in njenega vpisa v zemljiško knjigo znašal okoli 650 evrov, pravno svetovanje odvetnika, katera pogodba bi glede na okoliščine bila najprimernejša, pa okoli 250 evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
