Čeprav je delo na domu kot oblika zaposlitve določena z Zakonom o delovnih razmerjih že kar nekaj časa, pa tej obliki ni bilo namenjene prav veliko pozornosti. Vse od marca 2020, ko je bila razglašena epidemija covida-19, se je slovensko gospodarstvo bolj kot ne - in kolikor je bilo to seveda mogoče - preobrazilo v delovanje od doma.
Začetne težave, ki so jih spremljali tehnološki, organizacijski kot tudi ekipni izzivi, so se spremenile v novo rutino in delo na domu je bilo postavljeno na prvo mesto, saj je omogočalo nadaljevanje dela in hkrati vzdrževanje predpisanih ukrepov. Življenje se je torej preselilo v on-line okolje, kamor so se selili sestanki pa tudi konference, predavanja in drugi dogodki.
O delu na domu
Delo na domu je oblika zaposlitve, katere pogoje opredeljuje zakon o delovnih razmerjih in je podrobneje opredeljena s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Kadar govorimo o delu na domu, ne govorimo o tistem delu na domu, ki se je zgodilo zaradi določenih izrednih razmer, kot je bila npr. epidemija covida-19, temveč o rednem delu, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali drugi lokaciji (tj. delo na daljavo).
Vzpostavitev dela na domu
Pri vzpostavitvi dela na domu je treba zagotoviti ustrezen procesni postopek, ki je opisan spodaj. Drugi, ključni element vzpostavitve dela na domu pa so vsebinski aspekti, o katerih bomo govorili v prihodnji kolumni.
Preden se v podjetju lotite vzpostavitve dela na domu, je treba jasno in temeljito določiti kriterije, s katerimi bo delavcem dovoljeno opravljati delo na domu. Pri določitvi kriterijev bodite pazljivi, da ste objektivni in transparentni, saj ste dolžni zagotavljati enakopravnost delavcev. Prav tako je treba jasno in podrobno opredeliti zahteve, ki jih mora izpolnjevati prostor, kjer bo delavec opravljal delo.
Pri določitvi kriterijev bodite pazljivi, da ste objektivni in transparentni, saj ste dolžni zagotavljati enakopravnost delavcev
Da bo opredelitev dela na domu kar se da jasna in transparentna, priporočamo, da vzpostavite pravilnik za delo na domu, v katerem opredelite procesna in vsebinska vprašanja. Če boste pravilnik vzpostavili kot interni akt delodajalca, bo zavezoval vaše delavce k spoštovanju. Nikar pa ne pozabite, da morajo biti delavci s temi akti seznanjeni, prav tako jim mora biti omogočeno, da si akte pogledajo, kadar želijo.
Ko ste določili kriterije za odobritev dela na domu in specifikacije prostora, je na vrsti opredelitev procesa vzpostavitve. Del tega procesa je določen z delovnopravno zakonodajo, ki od delodajalca zahteva predhoden pregled prostorov, ki ga opravi varnostni inženir, in obvestilo inšpektoratu za delo.
Kot že omenjeno, je treba pri delu na domu zagotoviti novo pogodbo o zaposlitvi, ne glede na to, ali delo na domu vzpostavljate za že zaposlenega delavca.
Ko ste torej uredili vse zgoraj naštete procesne aspekte, vam ostane le še zagotavljanje ustreznega nadzora nad opravljanjem dela na domu. Kot delodajalec ste dolžni zagotavljati varno delovno okolje za delavca ne glede na to, kje delo opravlja. Posledično je tudi pri delu na domu treba opravljati ustrezen nadzor, ki ga delodajalec podrobneje opredeli v pravilniku o delu na domu.
Vzpostavitev dela na domu pred delodajalca postavlja tako vsebinske kot procesne izzive. Ta teden smo se posvetili postopkovni ureditvi, v naslednji kolumni pa bomo obravnavali vsebinske izzive, s katerimi se delodajalci srečujejo pri urejanju dela na domu.
Avtorica prispevka Ana Antunićević je pravnica, ustanoviteljica in direktorica podjetja Consilium, pravno svetovanje.