Na ministrstvu za finance imajo vse pripravljeno za izdajo državnih obveznic, ki jih bodo lahko kupili državljani, je po včerajšnji seji vlade povedal minister za finance Klemen Boštjančič. Odločitve, ali bo to v tem ali prihodnjem letu, še niso sprejeli. So jo pa že Hrvati, kjer je vlada s prodajo tako imenovanih nacionalnih obveznic pravkar zbrala več kot milijardo evrov. Hrvaška vlada je državljanom ponudila v odkup dvoletne obveznice. Za Slovenijo je minister Boštjančič napovedal, da na ministrstvu zasledujejo "cilj izdaje malo bolj dolgoročnih obveznic".
Z njihovo izdajo še čakajo, ker so ta trenutek razmere na kapitalskih trgih za Slovenijo še dovolj ugodne. "Zadolževanje pri prebivalstvu ni samo alternativa obstoječemu načinu zadolževanja, ampak ima tudi vrsto drugih pozitivnih učinkov," je še ocenil Boštjančič.
Šušteršič: Obveznice v redu zamisel
Nekdanji minister za finance Janez Šušteršič je za Večer povedal, da se mu zdi izdaja obveznic, ki jih bodo lahko kupili državljani, čisto v redu zamisel in je lahko tudi alternativa varčevanju v bankah, kjer so obrestne mere zelo nizke. "Je pa seveda treba videti, kakšna obveznica in s kakšnimi pogoji bo na koncu ponujena," dodaja.
Previdni optimizem
Vlada se je včeraj seznanila s pomladansko gospodarsko napovedjo, ki so jo pripravili na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). V njej so zvišali napoved za letošnjo gospodarsko rast z 1,4 na 1,8 odstotka. Postopno se bo po njihovi oceni umirila tudi inflacija, ki bo v prvih mesecih še visoka. Potem ko je bila lani 8,8-odstotna, bo letos padla na 7,1 odstotka.
- 1,8-odstotna bo gospodarska rast v letu 2023, lani je bila 5,4.
- 7,1-odstotna bo inflacija, ki bo padla z 8,8 odstotka.
- Nadaljevalo se bo umirjanje rasti zaposlenosti in upadanja brezposelnosti.
- Realna rast povprečne bruto plače bo letos vnovič pozitivna.
"Pozitivno je, da je napoved spodbudnejša od jesenske, ko govorimo o gospodarski rasti. Tudi za evropsko gospodarstvo se najhujši scenariji, kot kaže, ne bodo uresničili," je povedal Klemen Boštjančič.
Gospodarski obeti so po njegovih besedah sodeč po zadnji napovedi Evropske komisije boljši kot lani jeseni. EU naj bi letos beležila nekoliko višjo rast od prej napovedane. Naša zelo pomembna trgovinska partnerica Nemčija pa naj bi se izognila recesiji. "Kljub vsemu ne smemo pozabiti, da tveganja in negotovosti obstajajo, zato smo previdno optimistični," pravi minister. Glede inflacije je povedal, da bodo višje cene storitev in cene hrane letos še pomembno vplivale na visoko inflacijo. Je pa vsekakor dobra novica tudi, da naj bi bil vpliv cen energentov manjši kot preteklo leto.
"Kazalniki zaupanja so v začetku tega leta še vztrajali na nizkih ravneh, signali iz mednarodnega okolja pa kažejo na znatno manjšo negotovost glede oskrbe z energenti in gibanja njihovih cen ter postopno izboljševanje obetov v primerjavi z jesenskimi napovedmi," je povedala direktorica Umarja Maja Bednaš.
"Leto različnih polovičk"
Nekdanji minister za finance France Križanič je za Večer pojasnil, da je nadpovprečno velika podražitev električne energije v zadnjih letih (glede na EU ter z dodatkom Srbije in BiH) za Slovenijo problem, zaradi katerega se je naša gospodarska rast v drugi polovici lanskega leta upočasnila. Nanjo sicer pozitivno vplivata povečanje investicij in rast osebne porabe, zavira pa jo upadanje izvoza blaga. V takšnih razmerah se bodo izvozniki selili v države z ugodnejšo in stabilnejšo ceno električne energije. Neto učinek omenjenih divergentnih vplivov na slovensko gospodarstvo bo takšen, da bomo imeli v prvem delu 2023 verjetno počasno rast (kot jo napoveduje Umar). "Sčasoma bomo postali strukturno odvisno gospodarstvo s premajhnim izvozom za financiranje potrebnega uvoza in v gospodarski sistem vgrajeno stagnacijo. Postali bomo nekakšen nov jug Italije," svari Križanič.
Nekdanji minister za gospodarstvo Maks Tajnikar pa je za Večer pojasnil, da bo leto 2023 očitno leto mile stagnacije, bo pa tudi leto dveh zelo različnih polovičk. Prvi del leta bo čas umirjanja nesorazmerij, ki so nastala že lani z izbruhom vojne v Ukrajini. To bo čas stavk, v katerih bodo ljudje poskušali obnoviti svoje realne dohodke z dviganjem denarnih dohodkov, in inflacije, ki jo omogoča obstoj povpraševanja, nastalega v preteklosti. Brez povpraševanja pač ni mogoče dvigati cen. V bankah je še vedno ogromno denarnih rezerv, popravki denarnih plač pa bodo dodatno zalivali domače povpraševanje.
Druga polovica leta pa bo po Tajnikarjevi oceni vsaj v Sloveniji označena s polno zaposlenostjo in s tem povezanim zatonom panog, ki so delovno intenzivne in so bile v preteklem letu vodilne z vidika gospodarske rasti. Ob tem bo pred zimo znova panika glede energentov. "Nenadoma bomo spoznali, da nismo na področju energentov ničesar rešili dolgoročno, da nas vojna še vedno lahko udari, da je inflacija povzročila nove socialne bombe in da bo zima z vidika oskrbe z energenti lahko hujša od letošnje," opozarja Tajnikar.
