Po podatkih Mednarodne organizacije dela (ILO) je Slovenija s slabimi 71 odstotki med evropskimi državami na enajstem mestu po deležu zaposlenih, ki imajo pogoje dela in plače določene z eno kolektivno pogodbo ali več kolektivnimi pogodbami.
Jakob Počivavšek, predsednik KSS Pergam, je za Večer pojasnil, da sistem kolektivnih pogodb v Sloveniji temelji na kolektivnih pogodbah dejavnosti, ki je v nekaterih dejavnostih nadgrajen s kolektivnimi pogodbami na ravni delodajalca, ki urejajo pravice in obveznosti zaposlenih tudi v nekaterih dejavnostih, v katerih ni sklenjene kolektivne pogodbe dejavnosti. Največja pomanjkljivost na področju kolektivnih pogodb je po Počivavškovih besedah odsotnost krovne kolektivne pogodbe na nacionalni ravni, ki bi bila ekvivalentna splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, ki je bila odpovedana leta 2005. "Odtlej v Sloveniji nimamo več kolektivne pogodbe zasebnega sektorja, ki bi predstavljala skupni okvir za urejanje pravic zaposlenih, zlasti plačni sistem in platformo za dogovarjanje o tem okvirju in usmeritvah ter minimalnih standardih plačne politike zasebnega sektorja," razlaga Počivavšek.
Tudi sklenjene kolektivne pogodbe nujno ne zavezujejo vseh delodajalcev
Posledično nekatere dejavnosti sploh niso pokrite s kolektivnimi pogodbami. Tudi v tistih, v katerih so sklenjene kolektivne pogodbe, slednje ne zavezujejo nujno vseh delodajalcev v dejavnosti, če nimajo razširjene veljavnosti. Prav pogoji za razširjeno veljavnost (delodajalci, vključeni v organizacijo delodajalcev, ki sklepa kolektivno pogodbo, zaposlujejo skupno najmanj 50 odstotkov zaposlenih v tej dejavnosti) so po Počivavškovih besedah postavljeni zelo strogo in jih je težko doseči. "Prav tako je problem v tem, da v nekaterih dejavnostih zaradi pomanjkljive organiziranosti delodajalcev v organizacije delodajalcev ni partnerja na delodajalski strani, s katerim bi bilo mogoče skleniti kolektivno pogodbo," nam je še pojasnil Počivavšek.
O kolektivnih pogodbah, ki jih sklepa KSS Pergam, je dejal, da kolektivno dogovarjanje na letni ravni vodijo z namenom usklajevanja najnižjih osnovnih plač in posodabljanja besedila. Glede tega izpostavlja kolektivno pogodbo grafične dejavnosti, ki je bila povsem prenovljena in na novo sklenjena leta 2017, pa kolektivno pogodbo za papirno in papirno predelovalno dejavnost ter kolektivno pogodbo gradbenih dejavnosti, povsem nova kolektivna pogodba zasebnega sektorja je bila lani sklenjena za veterinarstvo.
"Največja pomanjkljivost vseh kolektivnih pogodb dejavnosti v zasebnem sektorju so tarifne priloge, v katerih so določene najnižje osnovne plače, ki so pogosto vse do vključno VI. ali celo VII. tarifne skupine pod ravnijo minimalne plače, posledica pa je velika uravnilovka in dejstvo, da kolektivne pogodbe ne odražajo realne cene dela in ravni plač zaposlenih," razlaga Jakob Počivavšek. Tudi to je po njegovih besedah razlog, zaradi katerega bi bil nujen dogovor o novem plačnem modelu zasebnega sektorja na krovni ravni z določitvijo minimalnih standardov na področju plač, ki bi odražali realno ceno dela in vzpostavili ustrezno razmerje med minimalno plačo in drugimi plačami, ki morajo odražati višjo zahtevnost del.
Delež kolektivnih pogodb upada
Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, nam je pojasnila, da kolektivna pogajanja potrebujejo spodbudo. Delež pokritosti s kolektivnimi pogodbami namreč upada, prav tako upada kakovost kolektivnega pogajanja. "Zmanjšanje sindikalne organiziranosti je neposredno povezano s številom sklenjenih kolektivnih pogodb. Če teh ni, veljajo zgolj zakonske določbe, ki pa so pogosto precej nižje od pravic iz kolektivnih pogodb," opozarja predsednica ZSSS. Po njenih besedah bi bilo treba spodbujati včlanjevanje v sindikate (na primer z davčno olajšavo) in socialni dialog (na primer s prispevkom za kolektivno pogajanje), saj pravice veljajo za vse. Pogojevati bi bilo treba sklepanje pogodb z ustreznim socialnim dialogom (na primer tako, da bi imel prednost pri javnih naročilih tisti, ki ima socialni dialog v podjetju …).
Ker so ureditve različne, je po besedah Jerkičeve težko reči, katera kolektivna pogodba je najboljša. Med boljšimi so po njeni oceni tiste s področja kovinske in elektroindustrije, v tarifnem delu pa je bil letos dosežen največji premik v trgovini in gostinstvu. Kolektivne pogodbe pa recimo nima več dejavnost obrti in kemija, nikoli ni bila sklenjena za agencijske delavce, sektor informacijskih tehnologij.
Bolj uveljavljene v industriji, manj v storitvenih dejavnostih
Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), razlaga, da je sistem kolektivnih pogodb v Sloveniji od leta 2006 urejen v osnovi z zakonom o kolektivnih pogodbah, ki se ni spreminjal. Ta ureja praktično vse, od strank kolektivne pogodbe, ravni kolektivnih pogodb, avtonomije strank, načina kolektivnega dogovarjanja, rokov, veljavnosti, možnosti razširitve kolektivnih pogodb. "Z uveljavitvijo zakona se je področje samih kolektivnih pogodb bolj sistematično uredilo in postopki potekajo skladno z ratificiranimi konvencijami ILO, ki se nanašajo na kolektivno dogovarjanje," pravi Smrekar.
Za ZDS so kolektivne pogodbe temeljno mesto, kjer naj bi se dogovarjala plačna politika in druga bipartitna razmerja do zaposlenih, ki jih na raven kolektivnih pogodb napotuje tudi zakonodaja. Miro Smrekar nam je povedal, da so tradicionalno kolektivne pogodbe bolj uveljavljene v sektorju industrije in manj v določenih storitvenih dejavnostih, kot so na primer informacijska tehnologija, računovodski servisi, svetovalne storitve. V preteklosti je določene pravice in obveznosti za celotno gospodarstvo urejala splošna kolektivna pogodba, kasneje kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač (za dejavnosti, ki niso imele svoje kolektivne pogodbe). Od leta 2007 tovrstnih kolektivnih pogodb ni več.
"Določene rešitve oziroma razmerja med delodajalcem in delavcem pa skladno z zakonom o delovnih razmerjih lahko uredimo zgolj s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti in jih ne moremo urejati zgolj na ravni podjetja. Tu je interes obeh strani (delodajalcev in sindikatov) za sklenitev dejavnostne kolektivne pogodbe navadno večji," ugotavlja Smrekar.
Italija na vrhu seznama, Litva na dnu
Na vrhu lestvice držav z največjim deležem zaposlenih, ki imajo pogoje dela in plače določene z eno kolektivno pogodbo ali več kolektivnimi pogodbami, je z 99 odstotki Italija, z 98 odstotki ji sledita Francija in Avstrija. Na repu te lestvice je Litva s 7 odstotki. V Bolgariji ima pogoje dela in plače določene z eno kolektivno pogodbo ali več takimi pogodbami 11 odstotkov zaposlenih, v Estoniji in Romuniji pa 15 odstotkov.
Kolektivne pogodbe prinašajo prednosti tudi za delodajalce
Nina Ličar, samostojna svetovalka na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), nam je pojasnila, da je GZS podpisnica 23 kolektivnih pogodb dejavnosti v realnem sektorju, od katerih jim ima 16 razširjeno veljavnost. Skladno s statistiko, ki jo zbira ILO, je Slovenija med državami z visoko pokritostjo s kolektivnimi pogodbami. "Bogato razvejeno kolektivno pravo je znak zrelosti in kompetentnosti socialnih partnerjev in lahko rečemo, da so v Sloveniji kolektivne pogodbe odraz odgovornega dela socialnih partnerjev," razlaga Ličarjeva. Za delodajalce kot seveda tudi za delavce je tako izjemnega pomena, da je na področju opravljanja njihove dejavnosti sklenjena kolektivna pogodba dejavnosti.
Delodajalcem po navedbah Nine Ličar prinaša vrsto prednosti z vidika lažje organizacije delovnega procesa in določanja višine sestavin plače, delavcem pa dodatne pravice, ki jih zakon ne ureja ali jih ureja v slabšem obsegu. Vsaka kolektivna pogodba, tako na ravni dejavnosti kot na ravni podjetja, namreč nastane kot kompromis med delojemalskimi in delodajalskimi interesi.
Zakon o delovnih razmerjih iz leta 2013 in zakon o kolektivnih pogodbah iz leta 2006 po oceni GZS dajeta zadostno podlago za prožno urejanje posameznih področij v kolektivnih pogodbah dejavnosti, zato na tem področju ne pogrešajo sprememb. Kolektivne pogodbe dejavnosti so lahko tudi izjemno orodje za uvajanje novega, sodobnejšega plačnega modela v realnem sektorju, kar na GZS vidijo kot eno izmed nujnih vsebin, ki se ji bodo morali socialni partnerji posvetiti v tem letu.
