Darja Kocbek
Analiza, ki so jo opravili na inštitutu European Trade Union Institute (ETUI), ki sodi pod okrilje Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), je pokazala, da se je v evropskih državah v primerjavi z 90. leti prejšnjega stoletja na letni ravni zmanjšalo število dni, ko zaposleni zaradi stavke niso delali.
Največje zmanjšanje so zabeležili v Španiji. Tam v 90. letih na 1000 zaposlenih na letni ravni v povprečju stavkajoči 309 dni niso delali, v obdobju med letoma 2008 in 2018 pa so delodajalci zaradi stavke na 1000 zaposlenih na leto v povprečju izgubili le 76 delovnih dni. Na Danskem so zabeležili zmanjšanje s 169 na 105 dni, v Italiji s 156 na 42 dni. Izjema je Belgija, kjer so zabeležili porast z 31 na 98 dni. Za Slovenijo so analitiki ETUI za obdobje od leta 2000 do 2009 navedli, da so delodajalci na 1000 zaposlenih zaradi stavke v povprečju na leto izgubili 18,6 dneva, za kasnejša leta pa niso dobili potrebnih podatkov.
Brez organiziranega sindikata ni kolektivne pogodbe
Odločitev za stavko je pogosto ali praviloma posledica odsotnosti socialnega dialoga in nezadovoljstva z ravnijo pravic, je za Večer povedal Jakob Počivavšek, predsednik KSS PERGAM. Sklenjena kolektivna pogodba in kolektivno dogovarjanje, ki jo spremlja, po njegovih besedah vzpostavljata okolje, v katerem se vodi socialni dialog in tudi razrešuje spore oziroma naslavlja zahteve za izboljšanje ravni pravic. Od kakovosti socialnega dialoga ter pripravljenosti in sposobnosti strank kolektivne pogodbe pa je odvisno, kako uspešne so pri razreševanju teh sporov. "O pogostosti stavk težko ocenjujem, vsekakor pa so po naših izkušnjah v dejavnostih, kjer so sklenjene kolektivne pogodbe, odnosi boljši, razmerja bistveno bolj urejena, standard pravic zaposlenih pa višji," ugotavlja Počivavšek.
Od leta 2000 do 2009 so delodajalci na 1000 zaposlenih zaradi stavke v Sloveniji izgubili 18,6 dneva na leto
Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je pojasnila, da je v zasebnem sektorju treba upoštevati specifiko podjetniških kolektivnih pogodb. Morda je v teh panogah v zadnjem času celo več stavk (pa še teh je malo), a gre za tako imenovane interesne stavke, kar pomeni, da z napovedjo stavk zaposleni želijo doseči izboljšavo že pridobljenih pravic. Zagotovo je v teh podjetjih obseg pravic višji, praviloma so plače višje, bolj pogosto so izplačani višji regresi in božičnice, kršitev pa je manj, vse skupaj pa je pogojeno seveda s tem, da imajo organiziran sindikat, saj brez njega ni kolektivne pogodbe, razlaga Jerkičeva. V panogah, kjer ni kolektivne pogodbe, so po njenih besedah bolj pogoste stavke zaradi neizplačila plač, prispevkov ali drugih kršitev pravic.
Socialni mir na ravni dejavnosti kot tudi podjetja
Na Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) po besedah generalnega sekretarja Mira Smrekarja opažajo, da se stavke pojavljajo bistveno večkrat ravno tam, kjer je kolektivna pogodba dejavnosti sklenjena. "To so v veliki večini interesne stavke (za zvišanje določenih pravic), in ne stavke zaradi nespoštovanja kolektivnih pogodb. Tej pojavnosti zagotovo botruje večja oziroma boljša organiziranost sindikalne strani v teh dejavnostih," nam je razložil Smrekar.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ocenjujejo, da sklenjena kolektivna pogodba dejavnosti zagotovo vsaj deloma prispeva k boljšemu zagotavljanju socialnega miru med delavci, tako na ravni dejavnosti kot tudi na ravni podjetja, pa nam je pojasnila samostojna svetovalka Nina Ličar.
