Kmetijstvo do leta 2031: Želje niso nujno napovedi

Evropska komisija je v sodelovanju z različnimi strokovnjaki nedavno pripravila dokument EU Agricultural Outlook 2021-31, ki zajema napovedi, spremembe in trende razvoja evropskega kmetijstva do leta 2031. "Spremembe, ki se napovedujejo v tem dokumentu, so v resnici majhne. Niso radikalne, a treba je tudi povedati, da ne zajemajo strukturnih sprememb in lomov, ki se dogajajo v obliki gospodarskih kriz, pandemij in podobno. Tukaj tudi ni upoštevana nova kmetijska politika, saj se za zdaj še ne ve, kako bodo države to implementirale, zato moramo ta dokument brati kot neke ocene in napovedi. Predvsem pa kot trende, kam se stvari premikajo," je pojasnil agrarni ekonomist Emil Erjavec, ki je v procesu priprave tega dokumenta tudi sodeloval.

Manj delovnih mest, večji prihodki

Prva napoved, ki bode v oči, je, da se bo v tem desetletju skupna površina kmetijskih zemljišč nekoliko zmanjšala. Do leta 2031 bo v EU več gozdov kot kmetijske zemlje. Evropska komisija pričakuje, da se bo skupna površina kmetijskih zemljišč v uporabi zmanjšala na 160,5 milijona hektarjev. Gozdovi bodo do leta 2031 pokrivali 161,4 milijona hektarjev in bodo s tem presegli skupno površino njiv. "Tega seveda ne smemo gledati iz slovenske perspektive, kjer je gozdov že zdaj več. V večinskem delu Evrope pa je skoraj vsak kotiček spremenjen v kmetijsko površino in zato je gozda sorazmerno malo. Do zdaj se je vse obdelovalo, sprva zaradi potrebe po hrani, nato pa zaradi ekonomske moči in izvoza. Zdaj se je struktura rabe zemljišč začela spreminjati. Trend je že opazen. Marginalna območja se vračajo nazaj k naravi. Več gozdov nastaja na račun pogozdovanja. V to smer gredo zaradi podnebne krize nekateri strateški načrti držav, drugod pa gozdovi rastejo na račun zaraščanja zaradi opuščanja kmetijstva," razlaga Erjavec.

Vse manj zanimanja za kmetijstvo oziroma vse manj zaposlenih v tej panogi je trend, ki se bo v Evropi prav tako nadaljeval. Do leta 2031 naj bi se delovna sila v evropskem kmetijstvu zmanjševala za 1,3 odstotka na leto. Da so strukturne spremembe stalnica, je prepričan tudi Erjavec, a dodaja, da se te v zahodnem delu Evrope že ustavljajo (Irska in Nizozemska). Po drugi strani pa nadaljuje, da se bodo spremembe zagotovo še dogajale v Romuniji, Bolgariji, delno tudi v Sloveniji. "Prvi razlog je, da je ekonomska atraktivnost kmetijske panoge vse manjša, drugi pa je tehnološki razvoj, ki še naprej izpodriva delovno silo. Več digitalizacije in mehanizacije pomeni manj človeške delovne sile," razmišlja.

Prihodki se bodo po drugi strani povečevali. Vrednost kmetijske proizvodnje v EU naj bi rasla za 0,7 odstotka na leto, v tem času napovedujejo tudi rast neto dodane vrednosti za kmetije za odstotek na leto. Povečanje vmesnih stroškov naj bi se upočasnilo z 1,8 odstotka na leto v obdobju 2011-2021 na 0,7 odstotka v letih 2021-2031, čeprav se stroški energije in gnojil močno povečujejo.

Več ekološke pridelave in manj maščob

Tudi ekološko bo vse bolj pogosta oznaka evropskih kmetij. Delež površin z ekološko pridelavo je v Evropi 8,5-odstoten, po napovedih komisije pa bo ta zrasel na 15 odstotkov, in to je odstotek, ki ga napovedujejo brez dodatne podpore in subvencij za pridelavo. "To so želje, kakšne pa bodo možnosti in realnost, bomo videli. Dokler bo večina podpor namenjenih konvencionalnemu kmetijstvu in velikim kmetijskim gospodarstvom, je tak preobrat manj verjeten."

Kar se tiče manjše porabe maščob in posledičnega vpliva na pridelavo v Evropi, je Erjavec prav tako skeptičen. "30-odstotno zmanjšanje porabe maščob so napovedi Svetovne zdravstvene organizacije. Kmetijstvo in zdravstvo pa še vedno delujeta vsak k sebi," pravi. Če bi se to zgodilo, bi se v Evropi proizvodnja masla zmanjšala za dva odstotka, proizvodnja sira za 13 odstotkov, poraba svinjskega mesa bi se zmanjšala za 19 odstotkov. A vse te napovedi so po besedah Erjavca preveč drzne: "Tukaj se spet mešajo želje in realnost. Res imamo del populacije, ki spreminja prehranske navade, ampak za zdaj se to le deloma kaže. Po drugi strani pa na vzhodu in jugu Evrope še vedno živimo v svetu, kjer je ozaveščenost manjša in kjer je cena ključna. Take spremembe bi zagotovo prinesle manj prireje mleka in vzreje za meso, manj živinoreje nasploh, a to se ne bo poznalo tako drastično. Vsaj v teh letih še ne."

Je pa to zagotovo trend. In zraven tega trenda, ki pri pridelavi hrane vključuje vplive na okolje, zdravje in vključuje podnebne spremembe, Erjavec napoveduje še enega, ki pa je za zdaj še v povojih. "To je pomen biodiverzitete v kmetijstvu. To bo zagotovo krojilo prihodnji razvoj in bo prineslo dokončen pritisk na konvencionalne pristope, ki jih poznamo zadnjih 150 let. Prineslo bo več pestrosti in konec monokultur. V Švici se to že dogaja. Tam podpore brez biotske pestrosti kmetje ne dobijo več," dodaja.

Raste pridelava citrusov in sladkorne pese, manj bo žit in živinoreje

Vse več zelenjave in sadja v prehrani se bo odražalo tudi v pridelavi, zato so nekaj kultur izpostavili tudi v napovedih. Zmanjšala naj bi se tako denimo pridelava žit, predvsem na račun manjših potreb za krmo živali, manjša bo tudi pridelava oljnic, vina in breskev. Rasla bo pridelava oljčnega olja, sladkorne pese in pomaranč. "Z zmanjševanjem živinoreje se zmanjšuje tudi poraba krme in to je povezano. Govedoreja se že dlje časa zmanjšuje, zdaj raste le še perutninarstvo, a tudi to se počasi ustavlja. Pridelava sladkorne pese raste in bo rasla zaradi trga sladkorja, ki prehaja iz ene v drugo krizo. Cene rastejo, kar se prenaša v večjo pridelavo. Po citrusih je vse večje povpraševanje in tudi to se odraža v pridelavi. Po drugi strani imamo nasičen trg z žiti," pojasnjuje. Ob tem izpostavlja, da pa ima Evropa velik deficit pri beljakovinskih rastlinah, kamor sodi soja. "Tukaj smo še vedno odvisni od Amerike. Tukaj bodo v prihodnje vse večji premiki, zagotovo tudi zaradi prehranskih trendov, ki gredo v smeri rastlinske prehrane."

Razslojenost družbe se bo poznala tudi pri hrani

Ker mimo podnebnih sprememb v tem desetletju ne bo mogoče iti, smo Erjavca vprašali tudi o teh vplivih na pridelavo: "Južna Evropa že ima razmere, ki so bile nekoč značilne za severno Afriko, v severni Evropi pa se pridelovalne razmere izboljšujejo. Prihaja torej do premika pridelave. Velike težave so tudi vremenske ujme in mimo tega ne bomo mogli. A kaj ko tam, kjer bi lahko storili premike, tega družba ne želi. To so genske spremembe v smislu razvoja odpornejših sort. Na področju pridelave hrane potrebujemo družbeno in znanstveno revolucijo." Nadaljuje, da nikakor ni pravo vprašanje, ali bo hrane v Evropi dovolj, saj imamo povsod presežke, pač pa, kakšna bo ta hrana. "Pomembno je, kako bodo pridelovalci od te panoge živeli, kakšni bodo postopki pridelave, kakšne bodo cene hrane. Tudi razmerja med živinorejo in poljedelstvom so nesorazmerna. To so teme, o katerih bi se morali resno pogovarjati. Na severu že delajo strategije, mi pa čakamo in nadaljujemo prakse, ki niso dobre."

Da bodo spremembe vplivale tudi na cene, je neizogibno. Že nekaj mesecev poslušamo, da bodo te rasle, a Erjavec tu previdno doda: "Družba bo verjetno vse bolj razslojena. Imeli bomo še vedno pol Evrope, ki bo jedla poceni in slabo, in to razmerje bo po državah zelo različno. Tisti, ki bodo bogati in ozaveščeni, pa bodo za hrano pač plačevali več."