(INFOGRAFIKA) Izračunali smo, koliko družino stane drugi avtomobil in kaj so lahko alternative

Kdaj ste na zadnje pomislili, koliko vas stane avtomobil? Stane veliko več, kot bi večina pomislila. In koliko stanejo alternative? In kakšne te sploh so? Po podatkih Eurostata za leto 2021 povprečno slovensko gospodinjstvo za prevoz porabi kar 16,9 odstotka svojega proračuna, kar nas postavlja za rekorderje v Evropski uniji. Slovenci največ denarja namenimo uporabi in vzdrževanju osebnih vozil (kar 10,4 odstotka), precej manj nakupu osebnih vozil (5,9 odstotka), še najmanj (0,6 odstotka) pa prevoznim storitvam. A poznavalci razmer ugotavljajo, da gre nemalo zaslug za takšna razmerja moči pravzaprav pripisati tudi (slabi) organiziranosti javnega potniškega prometa.

Če torej izhajamo iz tega, da povprečno slovensko gospodinjstvo en avtomobil potrebuje, pa je na mestu gotovo premislek, ali potrebuje tudi drugega. Res je, da je drugi avtomobil pri hiši nekoliko cenejši od prvega, predvsem zato, ker je to običajno cenejši avtomobil, s katerim prevozimo tudi manj kilometrov, a stroški na letni ravni vendarle gredo v tisoče evrov.

Plačujemo ga vsak dan, če ga uporabljamo ali ne

"Ko ugotovimo, da za avtomobil(e) vsakodnevno odštejemo med 20 in 30 evri, se kar naenkrat ostale alternative niti ne zdijo tako drage," pravi Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in še dodaja, da je marsikdo že spoznal stroškovne prednosti sopotništva, pri katerem se zainteresirani potniki vsaj za del relacije dogovorijo za skupno pot, običajno kar preko spleta, sicer pa gre lahko tudi za sodelovanje med sokrajani, sodelavci ali prijatelji, ki se vsako jutro na delo vozijo ob podobnem času.

"Nujno se je treba zavedati, da nas bo družinski avto stal 20 do 30 evrov na dan, vsak naslednji avto bo pa temu dodal še med 10 in 15 evri. Razmislek mora iti v smer, da vsaj avte, ki niso 'življenjsko' pomembni za našo mobilnost, začnemo nadomeščati s kombiniranjem drugih oblik prevoza," nadalje pravi Okorn in še dodaja, da gre pri lastništvu avtomobila predvsem za ceno udobja, torej tega, da nam je avtomobil na voljo nenehno, in to pred domačim pragom. "Gre za strošek, ki ga plačujemo vsak dan, če avto uporabljamo ali ne. Ampak na teh recimo 30.000 evrov, ki jih namenimo za avto, ljudje kar pozabijo," razlaga, ob tem pa seveda ne pozabi na tiste, ki mobilnosti nikoli ne bodo mogli reševati z javnim potniškim prometom, ker bi bilo to preprosto neracionalno.

"Do vsakega zaselka res nikoli ne bo avtobusa, ampak morda pa bo lahko kombi ali osebni avto. Ukvarjati se moramo torej s tem, kako reševati in izboljševati mobilnost na tako imenovanem zadnjem kilometru," pravi sogovornik. Tudi na podlagi prakse iz Avstrije je prepričan, da se da problem javnega potniškega prometa (JPP) rešiti dokaj enostavno, a da ga mi še ne rešujemo.

Pogosto prisilno lastništvo avtomobila

"Menimo, da lastništvo avtomobila ni vedno povezano z odločitvijo posameznikov, ampak so ljudje večkrat tudi prisiljeni v to, ker nimajo boljše alternative. Razen ko gre za nepotreben luksuz," v imenu Focusa, društva za sonaravni razvoj, pravi Marjeta Benčina in še dodaja, da so očitki na mestu, ko so na voljo dobro delujoče alternative, "velikokrat pa ne moremo moralizirati ljudem, naj striktno uporabljajo javni prevoz, če imajo na voljo en avtobus na dan, ki je počasen in katerega vozni red se vsak mesec spremeni". Sogovornica pravi še, da ima JPP ogromen potencial za dnevno mobilnost, vendar pa je pri nas v slabem stanju in ustreza le nekaterim prebivalcem. "Zunaj mest bi lahko zdaj javni prevoz petina prebivalcev uporabljala dokaj normalno za vsakodnevne poti, in če ta delež dvignemo do polovice v naslednjih nekaj letih, bo super," dodaja Boštjan Okorn.

Na vprašanje, v kolikšni meri nam je Slovencem v napoto mentaliteta, da avto preprosto moramo imeti, Okorn odgovarja, da to verjetno izhaja iz pomanjkanja v socializmu. "Pri nas smo do prvega še že prišli, bila pa je nenehno želja po drugem, sploh, ker so ga v Avstriji imeli," ponazarja temelje za lastništvo (več) avtomobilov.

Še vedno ogromno otrok v šolo prepeljanih z avtom

Souporaba vozil je denimo že dobro sprejeta in ne le v Ljubljani, ampak po zaslugi sistema Avant2Go v številnih slovenskih mestih, tudi v Mariboru, postaja odlična alternativa lastništvu avtomobila, sploh zato, ker statistika kaže, da skoraj petina ljudi celo poti do enega kilometra opravi z avtomobilom.

"Avto je za marsikoga še vedno najbolj zanesljiva opcija, sploh če opraviš kombinacijo več poti hkrati," meni Marjeta Benčina in spomni na skrb vzbujajoče dejstvo, da je ogromen delež manjših otrok še vedno prepeljan v šolo z avtomobilom, "kar je glede na to, da imamo šolske okoliše in šolske avtobuse, skrb vzbujajoče, sploh če se zavedamo, da to povzroča zastoje pred šolami, onesnažuje zrak, ki ga dihajo tudi naši otroci, in pomeni nevarnost za tiste otroke, ki pridejo peš oziroma s kolesi. Poleg tega je to slabo za psihofizični razvoj otrok, otroci ne poznajo svoje okolice, imajo težave z motoriko, manj so zbrani v šoli ipd. Vsem bi nam moralo biti v interesu, da so naši otroci bolj zdravi, in si vzeti čas za bolj aktivno načrtovanje poti brez avtomobila."

Tudi kolo, sploh zdaj s sistemi souporabe, ki so na voljo že v številnih mestih, lahko odlično rešuje mobilnost na zadnjem kilometru, predvsem pa je brezplačno. Javni potniški promet - za primer izračuna smo vzeli avtobus - je lahko predvsem v gosteje poseljenih območjih odlična alternativa za celovito nadomeščanje drugega avtomobila, taksi - ker pač pripelje v domala nekaj minutah pred domači prag - pa po udobju lastniškemu avtu primerljiva alternativa, ki pa vendarle stane več od lastnega avtomobila.