PSA in Renault: Dva obraza (ne)uspeha

Francosko avtomobilsko industrijo predstavljata - vsaj njen bistveni oziroma najpomembnejši del - dve skupini, in sicer PSA (Peugeot, Citroën, Opel) ter Renault (Dacia, AvtoVAZ, Alpina). Pred časom, pravzaprav ne tako davno, je predvsem Renault dokazoval vse tisto, kar je pomembno: inovativnost, pogum in smisel za obliko, tehnološko prodornost oziroma vse, kar se je na koncu seštelo v poslovno/finančno uspešnost. Precej na drugem koncu je bil PSA. O njem se je zdelo, da se išče oziroma nima prave strategije, posledično so bili njegovi poslovni izidi dokaj skromni. Danes je slika povsem drugačna.
Renault je pred meseci objavil obsežen načrt prestrukturiranja, ki vključuje - na tiskovni konferenci so to sicer bolj ali manj zavzeto zanikali - tudi zaprtje nekaterih tovarn, odpuščanje delavcev in podobno. Pri nas bi smela začela goreti rumena luč, kajti novomeški Revoz je v stoodstotni francoski lasti, kar pomeni, da lahko z njim v Boulogne-Billancourtu naredijo karkoli. Pandemija je položaj skupine še poslabšala: v letošnjega pol leta je izguba presegla sedem milijard evrov (!), medtem ko je bilo lani v tem času za skoraj milijardo plusa. Drži sicer, da je k tem slabim rezultatom svoje dodal tudi japonski Nissan, s katerim je Renault v precej nesrečni zvezi, a dejstva so nesporna.
PSA izkazuje povsem drugačen polletni rezultat: dobička je bilo za skoraj 600 milijonov evrov! To je v primerjavi z lanskim rezultatom (skoraj 1,8 milijarde evrov plusa) skromno, toda primerjave med letos in lani so nekorektne oziroma nestvarne. Pri PSA so se ob tem nič zadržano pohvalili o verjetno dobrem juliju, hkrati pa samozavestno sporočili, da proces združevanja s FCA (Fiat Chrysler Automobiles) kljub nekaterim zadržkom teče načrtovano in naj bi bil končan v prvi tretjini prihodnjega leta. Pozitivno je na vse skupaj reagirala tudi borza, kar ima ustrezno težo.
Carlos Tavares, sedanji prvi človek PSA, je v nekaj kratkih letih povsem spremenil obraz skupine. Nakup skoraj vedno problematičnega Opla je še vedno nekoliko pod vprašajem, toda videti je, da gre nemška avtomobilska hiša v pravo smer. Tavares je bil nekoč pri Renaultu, in to v času, ko je bil tam nesporni gospodar Carlos Ghosn. Ta je tam, kjer pač je (v rahlem hišnem priporu v Libanonu), Renault pa tam, kjer ne bi smel biti. Ni čisto nepomembno, kdo je za krmilom - pa ne le avtomobilske tovarne …