Padec

Vse do 19. novembra lani je bil Carlos Ghosn nesporni vodja zveze Renault-Nissan-Mitsubishi, verjetno največje avtomobilske korporacije na obli. Ampak tega dne oziroma po tistem, ko je njegovo letalo pristalo na tokijskem letališču, so mu na roke nataknili lisice in ga spravili v preiskovalni zapor, kjer je še danes. Tam bo še precej časa, dolžijo ga finančne oziroma poslovne goljufije. In čeprav so mu v obeh japonskih podjetjih takoj odvzeli vse funkcije, je za njim vse do konca minulega tedna stal domači Renault, torej francoski. Ampak sedaj mu je tudi ta obrnil hrbet in tako se zdi, da ta brazilsko-libanonski Francoz stoji gol in bos pred japonsko sodno oblastjo.
Eden najbolje plačanih evropskih menedžerjev ima bogat portfelj dosežkov: pred dolgimi leti je potegnil Nissan iz brezna, revitaliziral Renault, kupil ruski AvtoVAZ, zvezi dodal še Mitsubishi in dobil averolo avtomobilskega vizionarja. Toda hkrati se je ustoličil kot nesporni kralj zveze, saj je bil nekajkratni predsednik, izvršni direktor in še marsikaj. Toda od višine se zvrti. Ampak to je globalna dimenzija afere CC. Obstaja pa tudi slovenska, recimo zaporniška ali pa pravosodna.
Carlos Ghosn v preiskovalnem zaporu nima dostopa do spleta oziroma računalnika, o telefonu lahko zgolj sanja, družina ne more do njega, zaslišujejo ga brez odvetnikov, vse doslej se v javnosti ni pojavila niti ena njegova izjava. Ko je pred nedavnim prvič stopil pred sodnike, je bil shujšan, obut v plastične natikače in z rokami v lisicah. Ker ga v zaporu zebe, je prosil za pulover, pa ga ni dobil. Libanonski ambasador (Ghosn je tudi libanonski državljan) mu je kupil vzmetnico, ker so v japonskih zaporih neudobne, a še vedno spi na zaporniški. Da bi ga spustili na prostost, je ponudil varščino, zastavil bi bil delnice, plačal varnostnike, ki bi skrbeli, da ne bi pobegnil iz Japonske, pa mu niso ugodili. Vsak primerjava s slovenskim zaporniškim sistemom je res absurdna.