Timotej Milanov
Z obilnim majskim deževjem narava kaže svojo moč, ob kateri je človek nemočen kot otrok v zibelki. Kot se je pokazalo v zadnjih dnevih, so posledice tovrstnih dogodkov lahko uničujoče in daljnosežne. V prvi vrsti so na udaru kmetje, pri katerih je ogrožena njihova osnovna dejavnost. Zadnje nevšečnosti pa so še en opomnik, zakaj kmetijstvo ni enako drugim gospodarskim dejavnostim na prostem trgu, kakor so ob nedavnih kmetskih protestih nekateri očitali kmetom, pri čemer so jim preprosto navrgli domnevno parazitiranje na račun subvencij in pa seveda drage traktorje. Dan ali dva neugodnih vremenskih razmer lahko uniči mesece truda in vlaganj v pridelavo hrane. Po izkušnjah iz prejšnjih let je možno pričakovati, da bo nalivom sledilo še sušno obdobje, ki posredno postaja vedno večji problem za prehransko varnost države. Nevšečnosti pa se ne končajo na njivah. Pred kratkim smo v Večeru poročali o tegobah čebelarjev, ki morajo s sladkorjem krmiti čebele, da bi te preživele ob nizkih temperaturah in razmočeni naravi. Ogrožen ni samo pridelek medu, temveč število opraševalcev v naravi, kar vodi do novih, morda še večjih težav.
Seveda pa so ujme prizadele tudi tiste, ki s kmetijstvom niso povezani, so pa neposredno na svoji koži občutili omejeno nemoč, ko so zaradi zalitih prostorov in plazov morali zapustiti svoje domove. To v situacijo vnaša še dodatno, socialno komponento, ki lahko ob vsesplošni draginji hitro postane sprožilec političnih premikov.
Nastale razmere so razgalile tudi težavo neustrezne ureditve odvodnjavanja v številnih krajih, v katerih so sicer vestno poskrbeli za razvoj cestne, kolesarske, kanalizacijske in vodovodne infrastrukture v strnjenih naseljih, medtem ko jim na drugi strani ni uspelo streti trdih orehov in ustrezno zaključiti komasacijskih in melioracijskih postopkov. Večkrat pri tem ne gre samo za krivdo lokalnih oblasti, saj gre za postopke, pri katerih mora sodelovati in jih podpirati celotna lokalna skupnost.
V senci boja z vremenskimi ujmami se nadaljuje tudi boj na političnem področju, pri čemer bodo kmetje in vlada vnovič sedli za pogajalsko mizo. Vlada Roberta Goloba je pri tem naredila korak nazaj in upočasnila sprejem sporne novele o zaščiti živali, ki so jo kmetje označili kot kapljo čez rob, zaradi česar so zapustili pogajanja z vlado. Kljub temu da je bila novela v prvi obravnavi potrjena, je vlada že pred tem podala mnenje, po katerem bo treba dopolniti ali spremeniti najbolj sporne rešitve. V Sindikatu kmetov Slovenije, ki je organiziral proteste, pa zdaj pravijo, da gre za predlog koalicijskih poslancev in ne ministrstva ter da bodo skušali v zakonodajnem postopku uspeti s svojimi predlogi. Izredno stanje ne koristi nikomur, zato je treba pripravljenost za nadaljevanje pogajanj pozdraviti. Zadeve so resne, svet počasi, a vztrajno opušča ideologijo liberalizma in stopa v novo obdobje, v katerem bo prehranska samozadostnost eden od strateških stebrov vsake države, katere politične elite razmišljajo dolgoročno. Zato vsakokratne razprave o kmetijstvu ni dovolj ocenjevati skozi prizmo dnevnopolitičnega dogajanja, še posebej ne v majhni državi, kot je Slovenija.
