Boris Jaušovec
Po svetu divja kar 59 oboroženih spopadov, po podatkih švedske Univerze v Uppsali oziroma njenega programa UCDP največ doslej, od kar so leta 1946 začeli spremljati to tragično statistiko. In še pri tem so upoštevali samo konflikte, v katere so vpletene države, onih drugih, med milicami ali kar tolpami, je še 75 zraven. Za nameček so to podatki za lani. Pišejo še, da se je lani sicer število smrtnih žrtev v konfliktih, v katere so vpletene države, prepolovilo: s 320 tisoč ubitih leta 2022 na 154 tisoč lani. Toda to je v največji meri zgolj zavoljo konca izjemno krvave vojne v etiopski provinci Tigraj.
Že lani sta bili najbolj krvavi vojni med Rusijo in Ukrajino z vsaj 73 tisoč mrtvimi - pri čemer se je letos ta številka gotovo najmanj podvojila - ter Izraelom in Hamasom v Gazi, kjer so Švedi lani našteli 22 tisoč mrtvih. Zdaj iz Gaze poročajo že o več kot 45 tisoč mrtvih Palestincev v tem neenakem obračunu. Neenakem, ker Hamas nima ne oklepnikov, ne letalstva, ne mornarice. Zlasti pa zavoljo tega, ker je med smrtnimi žrtvami izraelske ofenzive na palestinsko enklavo več kot 70 odstotkov žensk in otrok. Vsi vemo, da je brutalni odgovor Izraela sprožil teroristični vdor Hamasa v Izrael, ko je bilo v enem dnevu, 7. oktobra lani, ubitih 1200 pretežno civilistov in odpeljanih več kot 200 izraelskih talcev. Toda že prve dni odgovora Izraela, ki mu mnogi tako pasje vdani priznavajo pravico do samoobrambe, je bilo jasno, da Izrael krši pravila vojskovanja, da ne spoštuje humanitarnega vojnega prava, da pobija vsevprek. In ne samo to. Njegove enote nalašč streljajo po civilistih, ostrostrelci celo po otrocih, ubili so že tudi več kot 200 palestinskih novinarjev, tujim pa dostopa v Gazo Izrael ne dovoli. Ker tam ovira dostavo humanitarne in medicinske pomoči ter izvaja etnično čiščenje in je razseljenih že okoli 95 odstotkov od dobrih dveh milijonov Gazancev. Prezir vlada Benjamnina Netanjahuja izkazuje tudi v razglasitvi generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa za persono non grato in v prepovedi delovanja UNRWA od novega leta naprej zavoljo majavih obtožb nekaj njenih sodelavcev med več kot trinajst tisočimi s Hamasom. Zato ima vse več mednarodnih organizacij masaker v Gazi upravičeno za izraelski genocid nad palestinskim ljudstvom. Zato sta Netanjahu in njegov donedavni obrambni minsiter Joav Galant dočakala obtožnico pred Mednarodnim kazenskim sodiščem. Zato je Južnoafriška republika pred Meddržavnim sodiščem v Haagu zoper Izrael vložila obtožnico prav za genocid.
Zavoljo zadržanja večine držav bo vojn le še več
Letos in še prihodnje leto je Slovenija članica Varnostnega sveta ZN. Septembra mu je predsedovala. Pred tem ji je po omahovanju uspelo Palestino priznati kot državo. Vendar ta simboličen akt ni prinesel dejanj. Naj to nedejavnost in zgolj verbalnost slovenske zunanje politike, ki naj bi bila mirovna, feministična in zavezana mednarodnemu pravu, podkrepimo s tremi v nebo vpijočimi primeri. Izraelskega veleposlanika v Sloveniji Ljubljana po številnih zločinih v Gazi in tudi na Zahodnem bregu ni niti enkrat zmogla poklicati na zagovor. Irci so izraelsko ambasado v Dublinu zaprli. Niti trgovine z orožjem z Izraelom uradna Ljubljana ni zmogla popolnoma preklicati. Kaj šele, da bi se pridružila južnoafriški tožbi.
Zavoljo takšnega zadržanja večine svetovih držav, predvsem zahodnih, se bojimo, da bo v naslednjem letu vojn in njihovih žrtev še več.
