Barbara Bradač
Vsako leto 1. oktobra obeležujemo mednarodni dan starejših, ki je razglašen za praznovanje in ozaveščanje o prispevku starejših ljudi k družbi ter o izzivih, s katerimi se soočajo starejše generacije. Ob tem je svet za starejše v Mestni občini Maribor prvič pripravil svečano prireditev. Viteška dvorana v Pokrajinskem muzeju že dolgo ni bila tako polna kot ob tem dogodku.
Pred štirimi leti je župan Saša Arsenovič ustanovil svet za starejše, ki je njegovo posvetovalno telo. Skoraj četrtino mariborskega prebivalstva sestavljajo starejši od 65 let. Da je že s tem nakazal, da ima posluh za starejše, je povedala Metka Roksandić, predsednica sveta za starejše in dodala, da ima tak svet in predvsem akcijski načrt za izboljšanje položaja starejših, kot ga ima mariborska občina, zelo malo občin. "Dosegli smo, da sta občinska politika in vodstvo občine pozorni do starejših, da lahko opozorimo, kar nam v mestu manjka ali nas ovira. Kadar se nekaj spreminja v mestu, je treba pogledati z vidika starejših. Smo dolgoživa družba in temu se morata mesto in družba prilagoditi. Starejši poskušamo živeti aktivno in zdravo. Želimo, da nam mesto prisluhne, da lahko tako živimo. Mi razmišljamo drugače, ker so naše potrebe drugačne," pravi Metka Roksandič. Ob tem pristavi, da je bilo v Mariboru že marsikaj narejeno. Našteje projekt Prostofer, informativni telefon oziroma Info-fon 65+, brezplačno telefonsko številko (080 2201), namenjeno starejšim od 65 let in deluje vsak dan od 9. do 11. ure, dvigalo v Narodnem domu. V treh mestnih četrteh je že vzpostavljen dnevni center aktivnosti, a želijo si ga v vsaki mestni četrti. Prisluhnili so jim tudi pri ločitvi kolesarske steze in pločnika na Glavnem mostu.
"V občinskem akcijskem načrtu piše, da je Maribor mesto prijazno tudi starejšim. Nazadnje smo sodelovali pri prenovi avtobusnih linij in prišli do nove avtobusne postaje, ki je pred Domom pod gorco. Tri leta smo se trudili za to. Želimo si, da bi vse, kar je namenjeno javnosti, bilo namenjeno tudi starejšim. Recimo, bolj prijazne informacijske table in vozni red na vsaki avtobusni postaji, da ne rabiš očala in nos skoraj v tabli, da vidiš, kaj sploh piše," je konkretna Roksandić. Nadaljuje, da mesto potrebuje več klopi in ne le na birokratsko določenih 300 metrov, kolikor je razdalja med dvema avtobusnima postajama. In izpostavi njeno bolečino, to je nemogočih devet sekund za prečkanje štiripasovnice na križišču med Titovo in Partizansko cesto. Pogreša podžupana ali podžupanjo za družbene dejavnosti, ki bi skrbel tudi za področje starejših. "Največji problem je povezava med svetom za starejše in tistim, ki je na najvišji politični poziciji v občini. S tem ne mislim župana, ki vsega ne zmore sam. Na žalost nimamo podžupana za družbene dejavnosti, za katere bi skrbel v političnem, odločevalnem smislu. Ko smo imeli podžupanjo (Alenka Iskra, op. a.), smo naše predloge lahko hitro in z malimi sredstvi realizirali."
Župan Saša Arsenovič pravi, da s svetom za starejše obstaja "srčna in finančna vez". Trudi se na državni ravni za sofinanciranje vgradnje dvigal v večstanovanjske stavbe, izpostavlja že vzpostavljen brezplačen avtobus na klic Maister po središču mesta, otroška igrišča bodo dopolnjevali z napravami za starejše in gibalno ovirane. "Upam, da bomo uspeli imenovati vsaj enega, dva, tri podžupane, ker so tudi druga področja politično premalo pokrita, čeprav se na uradih in strokovnih službah enako trudimo in delamo, a včasih manjka malo tisti stik," se odziva Arsenovič. Kdaj? On bi ga imel že včeraj.
Pester program svečane prireditve so obogatili vokalna skupina pevk ljudskih pesmi Marice, Društvo upokojencev Maribor Center, Vokalna skupina DUR, Društvo upokojencev Ruše, literarna skupina društva TOTI DCA Maribor, literarna skupina Vedrina Kulturnega društva Studenci Maribor, ženska vokalna skupina Lipa Društva upokojencev Brezje, Dogoše, Zrkovci, ženski pevski zbor Društva upokojencev Malečnik in Marjan Pungartnik.
