(VIDEO) Grema na kafe z Uršulo Zaletelj: Maribor je fajn mesto zaradi ljudi

V letu 2022 bodo poslušalci Vala 202 prikrajšani za prispevke, pogovore, oddaje, ankete in vse druge vsebine, ki jih na nacionalnem radiu pripravlja novinarka in voditeljica Uršula Zaletelj, saj je v pričakovanju prvorojenca. A Mariborčanka tudi med porodniškim dopustom vestno beleži, kaj bi lahko naredila in posnela. Za (so)ustvarjanje prepoznavnih radijskih rubrik in oddaj je pred tedni prejela debitantsko nagrado Društva novinarjev Slovenije. S samoiniciativno novinarko mlajše generacije, ki se ne boji izpostaviti in izraziti svojega mnenja ter ne skriva naklonjenosti Mariboru in svojih korenin, smo kavo pili v lokalu obnovljene vile v Tomšičevi ulici 13 pod Piramido, kjer so pred nekaj meseci odprli prodajalni salon H koncept.

"Sedimo na pohištvu, ki se ga da tudi kupiti, hkrati pa smo naročili kavo. Scena je božanska - gre za preplet kavarne, galerije in trgovinice. Lokal vodi moja kolegica Hana Sovič. Ponosna sem na njo in da smo v tako čudovitem okolju, blizu Tomšičevega drevoreda," je pojasnila Zaleteljeva in iz znanih razlogov naročila brezkofeinsko kavo. Ker je pred nosečnostjo spila vsaj štiri kave na dan, jo zdaj pogreša. "Prvi indic za moje kolege, da sem noseča, je bil, da ne pijem kave," pove novinarka, ki je odraščala v Košakih.

Ko smo se dogovarjali za pogovor, ste imeli težave z izbiro lokala. Zakaj?

"Vse kavarne in bari, kamor smo zahajali v srednješolskih časih, preden sem zapustila Maribor in odšla v Ljubljano, so zaprti ali pa so dobili nove lastnike in novo zgodbo. Tildos, Huda kava, Barista, Timeout ... Sploh Tildos. Ljudje so se tam družili, zadrževali, šel si tja in je nekdo prišel, namesto na eni kavi si ostal na treh. Gramofonoteka je za kratek čas zaprta, žal. Potem pa je še nekaj lokalov, ki so zame preveč elitistični. (smeh)"

Imamo v Mariboru tudi takšne lokale?

"Ja. Tam se zbira mikro mariborska elita, smetanasta. Tja se gredo ljudje bolj kot ne pokazat ob sobotah dopoldne, da jih čim več ljudi vidi."

Koliko je elitizma v Mariboru?

"Ne znam oceniti, a so povsod ljudje, ki si domišljajo, da so nekaj več. To vidimo vsakodnevno. Ne nazadnje pri odločevalcih in njihovem napuhu pri komunikaciji z državljani. Občutek večvrednosti, ker si na neki poziciji, službeni ali delovni. Izražanje skozi statusne simbole, da nekdo parkira na mesto za invalide, ker ima večji avto. To me zmoti. Pred trgovino v Mariboru ali Ljubljani."

Kam bi šla v Mariboru na kavo Mojca in Boštjan iz depresivne radijske veseloigre srednjega sloja družbene bajadere Pot v raj?

"Mislim, da v Nano. Na brunch. Da ju čim več ljudi vidi, prizna njun obstoj in da je ona tista, ki je prišla v goste v svoj kraj. Sem kar razmišljala o tem. Po Nani bi šla v Staro lipo, kjer bi pričakovala poseben angažma, domačnost in po možnosti meso iz juhe kot ekstra dodatek, ker si poseben in te že poznajo, vse rodove, ki so zahajali tja ob nedeljah. Dan pa bi Mojca in Boštjan zaključila na Urbanu na narezku. V srčiki sta povsem navadna človeka, pašeta jima kislica in narezek. Boštjan ne bi imel izbire, ker so pravila v njenem mestu Mojčina."

Kako pogosto se vračate v Maribor? Česa se tukaj najbolj razveselite?

"Pogosto se vračam. Razveselim se tržnice, ker je civilizacijski mikroorganizem, ki v vsakem mestu deluje povsem po svoje. Mariborska tržnica se mi zdi počasnejša od ljubljanske. Z mamo greva na tržnico ob sobotah, če pridem sem na kosilo in prespim. Veselijo me tudi ljudje. Prijatelji, ljudje, klima tega mesta. Fajn mi je sesti v taksi in se peljati do babi, super mi je iti na avtobus. Vse stvari, ki so zame rutinizirane v Ljubljani, kjer delam, so mi tu kulturni, družabni dogodek."

Ste ekspertka za valovske ankete. Opravljali ste jih tudi v Mariboru, kakšen je bil odziv?

"Mariborčani so neposredni, ne izbirajo besed kot Ljubljančani. Takoj povedo, zakaj ne bodo odgovarjali na 'usrano' anketo. Tukaj je drugačna klientela v središču mesta. Ljudje so iskreni, nimajo težav pri komentiranju širše družbene ali politične situacije. Ljubljančani skušajo to bolj ubesediti in upesniti v neki privzdignjen diskurz. Mariborčani povedo na način, kot je. Mislim, da zato, ker so vajeni sranja ali ga ne želijo tolerirati. Zdi se mi bolj pristno."

Opažate, da se Maribor spreminja? Od vašega odhoda v Ljubljano sicer ni minilo veliko časa.

"Opažam razlike na mesečni ravni. Ko se vrnem v Maribor, vidim nove trgovine in lokale, drugačen tok dogajanja v mestu. Se mi je pa od nekdaj mesto zdelo razdeljeno. Ne le na levi in desni breg. Metaforično razdeljeno. V tem mestu imaš vse. Hudo spimpane bejbike in avtomobile, pa po drugi strani prikrito revščino, ki niti ni več prikrita. To dvoje v tem mestu sobiva. Maribor je dovolj majhen, da se razlike niso razmetale in razdelile. V večjih mestih v strogem središču mesta ne vidiš toliko tega kot tukaj. Žalosti me, da je mesto razdeljeno, čeprav je razdeljena tudi država, in vladajočim elitam ustreza, da so ljudje razdeljeni, skriti in nepovezani. Kljub temu pa so v Mariboru tudi odlični projekti. Eden takšnih, ki nam je družinsko blizu, so urbani vrtovi pri Qlandiji. To je zame vrhunec projekta EPK 2012. Tam se je stkala neka skupnost, ljudje iz blokov so dobili priložnost delati z zemljo, na soncu, biti samooskrbni. To me veseli. Kar nekaj je kulturnih projektov. Se trudimo, a zaostajamo. Tudi glede na to, kar smo imeli. Festival Lent je bil zame presežek, a je malo upadel. Želela bi, da je tega več."

Ne skrivate naklonjenosti Mariboru in svojih korenin. Da ste Mariborčanka v Ljubljani, ste obrnili sebi v prid. S tem imajo številni težave.

"Če se želiš približati ljudem v nekem avtorskem pasu, kar vodenje jutranjega programa je, moraš razkriti del svoje identitete, osebnosti. Ljudje te spremljajo, si njihov sopotnik, usmerjaš jih, govoriš o tematikah, ki so ti blizu, in težko to počneš tako, da si novinarsko objektiven. Te objektivnosti ni, ne obstaja, vedno se pojavi subjektivni moment. Ta subjektivni moment lahko izkoristiš v svoj prid, ko poveš, zakaj o nečem govoriš, kakšno je tvoje ozadje, od kod izhajaš in zakaj o tem govoriš. Pomembno se mi zdi govoriti o tematikah, ki so zame relevantne. Kot ženski mi je relevantno vprašanje splava. Je in moralo bi biti relevantno! Zakaj se še vedno pogovarjamo o reproduktivnih pravicah, o prekinitvi nosečnosti in podobno. To so relevantni družbeni problemi, stvari in pravice, za katere smo se borili in jih znova prevprašujemo v 21. stoletju. To se mi zdi absurdno. Kot mlada ženska imam pravico to nasloviti. Kot Uršula, voditeljica na nacionalnem programu. Zato se mi ne zdi sporno govoriti o sebi, svojih koreninah, od kod prihajam. Maribor, narečje, odraščanje v skupnosti. S tem se ljudje identificirajo, s tem opozorimo na drugačnost. Zakaj bi bili vsi voditelji enaki, enako speglani, vsi z enakim narečjem in zborno govorico, če lahko zgodbe predstaviš drugače, skozi sebe."

Razmišljate o Mariboru in njegovi prihodnosti?

"Veliko razmišljam o Mariboru v sedanjosti, ker se mi zdi, da sem veliko bolj gostja v tem mestu. Želim si, da bi bili večkrat domačini gostje v tem mestu. Da bi znali uživati v trenutkih, v katerih v Mariboru uživam jaz, pa čeprav je domačinom to težje. Fajn bi bilo, da bi se vlagalo v prave projekte. V kulturo. Da bi bil Maribor še naprej vlečno mesto sprememb. Ko se začnejo družbene spremembe, se začnejo v Mariboru. Morda zaradi razdeljenosti, uporništva, ki tukaj še vedno tli. Maribor je fajn mesto zaradi ljudi. S Tadejem sva imela v Jezikanju dr. Primoža Viteza, književnika, pesnika, super človeka. Rekel je, da smo v tem trenutku utrujeni. Epidemija, komunikacija ... Prav v tem trenutku se ne smemo vdati, ampak se moramo boriti za svoje pravice. Tu vidim Maribor."

Kakšne so (še) vaše želje za Maribor?

"Želje, ne samo za Maribor. Ker nam gre vsem, ki migriramo med mestoma, na živce delitev Maribor - Ljubljana, ker je ne opazimo. Želim si, da bi na mestu najmanjšega skupnega IQmenovalca iskali imenovalec, da ljudi ne bi nagovarjali na poceni način, ki povzroča razprtije v družbi, ampak bi začeli graditi na solidarnostni družbi, ki bi bila bolj povezana. Maribor je dovolj velik in majhen, da se začnejo ljudje povezovati. Vsi imamo enake želje. Da smo zdravi, da so zdravi naši starši in otroci. Nekaj moramo za to narediti."