Rojen je bil v Mariboru in tu je tudi živel in delal. Svoje delo je posvečal širjenju znanja med mladimi - sprva nekaj let osnovnošolcem na OŠ Zg. Kungota. Nato je delal celih 35 let, vse od ustanovitve, na Pedagoški akademiji v Mariboru oziroma na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Kot soavtor in fotograf se je podpisoval tudi pod učna gradiva za tehniko in tehnologijo. Ker sta ga zanimala tudi fotografija in film, je bil leta 1970 med ustanovnimi člani Foto kino kluba Maribor, ki se je leta 1998 preimenoval v Film in video klub Maribor.
Vse življenje je bil tesno povezan z naravo, zato je svoj mir našel prav v hiški v Rošpohu. Rad se je gibal v naravi, peš ali s kolesom po bližnji in daljni okolici, praviloma je imel s seboj tudi fotoaparat ali kamero. Tako so nastajale nove in nove ideje za njegove dokumentarne filme. Kot ljubiteljski filmski ustvarjalec se je izkazal na mnogih klubskih revijah, tudi v čezmejnem sodelovanju, zato tudi nagrade in priznanja niso izostale.
Bil je nepogrešljiv in dolgoletni član kluba, ki mu je uspešno predsedoval več mandatov. Tudi v najtežjih časih si je prizadeval za obstoj kluba. Vedno je bil aktiven organizator ali soorganizator številnih projektov, festivalov, tudi mednarodnih, in klubskih revij, kjer je prevzemal tudi najbolj odgovorne naloge.
V zadnjem obdobju je s člani kluba prebrodil koronsko krizo in skupaj z njimi organiziral svečano akademijo in pregledno dokumentarno razstavo ob 50-letnici enega najstarejših tovrstnih klubov pri nas. V zadnjem mandatu je bil izjemno skrben tajnik kluba, ki je dobrovoljno prevzemal nase tudi naloge drugih, in težko bomo sprejeli, da bo ob ponedeljkovih klubskih večerih ostajal njegov stol prazen.
V naših spominih bo ostal kot skromen in spoštljiv, predvsem pa najbolj prizadeven član kluba, ki ni nikoli klonil pred izzivi. Od njega smo se poslovili na pokopališču v Kamnici.
Božo, pogrešali te bomo. Naj ti bo lahka slovenska zemlja.
