Nina Ambrož
Univerza v Mariboru je dobila 26 milijonov državnih in evropskih evrov za 23 pilotnih projektov za zeleni in odporni prehod v sodobno, trajnostno naravnano in digitalno prihodnost - v tako imenovano družbo 5.0. Aktivnosti, ki so se na univerzi začele sredi lanskega leta in se bodo nadaljevale do konca leta 2025, so predstavili na današnji tiskovni konferenci. Govorili so tudi o konceptu vseživljenjskega učenja in mikrodokazil, ki jih bodo dobili udeleženci krajših, neformalnih izobraževanj in bodo veljavna v evropskem prostoru. Namenjen ne bo le diplomantom, ampak komurkoli, ki bo bodisi želel dodatna, sveža znanja bodisi se bo želel dokvalificirati ali prekvalificirati, saj je vseživljenjsko učenje kolektivni cilj evropske skupnosti. Do leta 2030 naj bi bilo v vseživljenjske načine učenja vključenih 60 odstotkov odraslih.
Slediti trgu, tehnologijam ...
Rektor univerze dr. Zdravko Kačič je povedal, da je poleg zelene usmeritve, kakovostnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja cilj pilotnih projektov hitrejši vstop študentov na trg dela in usklajevanje študijskih programov ter znanj diplomantov s pričakovanji trga dela, zlasti gospodarstva. Delodajalci namreč izpostavljajo tovrstno neusklajenost.
60
odstotkov odraslih naj bi bilo do leta 2030 vključenih v vseživljenjsko učenje
Tehnološki trendi in potrebe gorenjskega gospodarstva so v središču pilotnega projekta Bionika, ki ga v Kranju izvaja Fakulteta za organizacijske vede, je dejal dr. Iztok Podbregar, dekan te fakultete. Bistvo projekta mariborske Medicinske fakultete, ki ga vodi dr. Uroš Potočnik, je slediti hitremu razvoju novih biomedicinskih tehnologij, povečati usposobljenost študentov in krepiti interdisciplinarna znanja zaposlenih v zdravstvu in farmacevtski industriji preko delavnic. Dr. Marko Kežmah bdi nad brezpapirnim in digitalno povezanim poslovanjem Univerze v Mariboru, ki so ga vpeljali pred letom in pol.
Dr. Mihaela Koletnik, prorektorica za študijsko dejavnost, je pojasnila, da bodo rezultati pilotnih projektov podlaga za reformo slovenskega visokega šolstva in kurikularno prenovo: "Ko se bodo projekti končali, bodo vsebine o zelenih temah vključene v kurikulume." Predvidoma v obliki izbirnih predmetov, ki jih bodo študentje lahko vključili v svoj program.
Neformalna izobraževanja in mikrodokazila
Ker so formalna izobraževanja velika investicija, se ustvarjalci modelov učenja intenzivno spogledujejo z neformalnim izobraževanjem. Vodja projekta Agilni razvoj izobraževanj in mikrodokazil dr. Boštjan Vlaovič je povedal, da gre za krajše, prožne izobraževalne oblike: "V sodelovanju s fakultetami bomo pripravili podporno okolje za razvoj izobraževanj in mikrodokazil, s katerim bi povečali odzivnost, prožnost in privlačnost visokošolskega izobraževanja glede na potrebe družbe, krepili mednarodno vpetost ter izboljšali dostopnost vseživljenjskega učenja v visokem šolstvu."
Ali bo takšno izredno izpopolnjevanje za udeležence plačljivo, kako bo organizirano in izvedeno, še ni znano. Sistem morajo v Sloveniji domisliti in vzpostaviti v dveh letih. Vlaovič je omenil primer prakse v Franciji, kjer državljan vsako leto dobi 500 evrov, ki jih lahko porabi za neformalno izobraževanje v desetih letih.
