Barbara Gavez Volčjak
Pred dobrim mesecem je Maribor v glasovanju za najboljšo evropsko destinacijo osvojil tretje mesto za Varšavo in Atenami, ob tem pa - za nekatere presenetljivo - prejel tudi naziv najboljše evropske kulinarične destinacije. Z več kot 68.600 glasovi je Maribor v tekmovanju prehitel turistične ikone, kot so Dunaj, London in Praga, med kulinaričnimi destinacijami pa denimo Rim, Porto in Pariz. Preverili smo, kako je bil pridobljen naziv in kaj pomeni za Maribor.
Maribor destinacija za uživanje, druženje in radoživost
Na portalu European Best Destinations (EBD) vse leto potekajo glasovanja za najboljše destinacije v več kategorijah, denimo najboljše plaže, najboljši kraji za družine, najbolj romantične destinacije, nam je razložila sodelavka EBD Perrine Bertrand. Panel popotnikov - tokrat jih je sodelovalo 10.226 - pa izbira med destinacijami, ki jih vnaprej določi ekipa turističnih novinarjev s tega portala. Med okoli 400 destinacijami z izrazito kulinarično ponudbo, ki jih promovirajo na platformi EBD, se jih je na ožji seznam uvrstilo 48, novinarji pa so jih izbrali na podlagi prikazane ponudbe. Bralci portala so med temi 48 destinacijami glasovali po ogledu slik, branju spremnih besedil, zbiranju dodatnih informacij o krajih in njihovi kulinarični ponudbi, je potek glasovanja opisala Bertrandova.
Po njenem mnenju ni presenečenje, da se je Maribor zavihtel na najvišjo stopničko, saj je gastronomija vdelana v DNK mesta. "Privlačne fotografije kulinaričnih dogodkov, najstarejše trte, vzdušja ob pokušnji vin v vinogradih in kleteh ter druge gastronomske ponudbe prikazujejo Maribor kot destinacijo za uživanje, druženje in radoživost," še meni sogovornica. S spremljevalno ponudbo, v kateri so dejavnosti na prostem, kultura, dediščina, pa Maribor ni le kulinarična destinacija, zato ponuja več kot zgolj običajen obisk mesta, sklene Perrine Bertrand.
Objave v odmevnih medijih
V Zavodu za turizem Maribor pravijo, da so ob vključitvi v promocijsko kampanjo EBD vedeli, da platforma izvaja tudi tematske izbore, vendar ob prijavi v tekmovanje 21 destinacij za naziv najboljše evropske destinacije 2023 o drugih morebitnih nazivih v tem paketu niso bili obveščeni, zato so bili nad prvim mestom v kategoriji kulinaričnih destinacij pozitivno presenečeni.
"Z uvrstitvijo med tri najboljše evropske destinacije in na vrh kulinaričnih destinacij smo dosegli dva ključna cilja," pojasnjujejo v turističnem zavodu. "Stopili smo pred širšo evropsko in svetovno javnost ter se ji predstavili z našo odlično turistično in gastronomsko ponudbo. Od razglasitve rezultatov do zdaj je bil Maribor vključen v objave v odmevnih medijih, kot so Forbes, Condé Nast Traveler, Corriere Viaggi, Reise Reporter in drugi. Obenem pa sta naziva EBD skupni imenovalec vseh turističnih deležnikov Maribora in okolice. Že ob vstopu v kampanjo smo verjeli, da lahko Maribor doseže dober uspeh kot (turistična) skupnost - da lahko nagovorimo, spodbudimo in v skupno akcijo povežemo turistično gospodarstvo, organizatorje prireditev, lokalno skupnost, mestne službe, turistične organizacije in še koga. Trenutno na primer k poenoteni in učinkovitejši promociji obeh nazivov (in posledično mariborske turistične ponudbe) intenzivno spodbujamo ponudnike nastanitev, gastronomije in doživetij," dodajajo. Sodelovanje v tem projektu je sicer stalo okrog 40 tisoč evrov.
Vedno bolj cenjena doživetja in povezanost z naravo
Kateri so sploh gastronomski dogodki v mestu, ki so prepričali glasovalce? Nedvomno so najpomembnejši Žametna večerja med vinogradi, priljubljeni vinsko-kulinarični večeri Hiše Stare trte, mestne prireditve v čast najstarejši trti ter mariborsko martinovanje, ki so ga pri Zavodu za turizem lani vsebinsko nadgradili in razširili po celotnem mestnem jedru. "Imamo srečo, da imamo mesto neposredno povezano s kmetijstvom, saj marsikje po svetu ljudje niso navajeni take bližine in se jim zdi to fascinantno, mi pa to premalo cenimo in izkoriščamo," pravi Andreja Alič, predavateljica na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem (VSGT) Maribor.
"Ker nam je to vsakdanje in se nam ne zdi nič posebnega, mislimo, da ni dovolj dobro za obiskovalce, ljudje pa iščejo avtentičnost, pristnost, stik z naravo. V turizmu so vedno bolj cenjena doživetja, povezanost z naravo, pristnost in lokalne sestavine so ključnega pomena in to imamo v Mariboru," dodaja Aličeva in opominja, da je naša gastronomija del naše kulture. "S tem prikazujemo turistom svojo zgodovino, preoblikovano v sodobne trende." Nekateri negativni komentarji na družbenih omrežjih so po njenem mnenju znak nesamozavesti, nezaupanja vase, saj so tujci, ki nas doživljajo neobremenjeno, ob obisku Maribora zadovoljni in nas pohvalijo. "Moramo se naučiti ceniti sami sebe oziroma si dovoliti, da smo dobri," meni Andreja Alič.
Tujci iščejo lokalno hrano
Tudi chef Sebastjan Plevčak, ki na VSGT vodi učno Restavracijo Sedem, vidi naziv kot potrditev, da se v mariborski kulinariki dela v pravi smeri, čeprav je po njegovem mnenju v mestu premalo restavracij na določenem nivoju. Sam pogreša tudi nočno kulinarično ponudbo, vključno z ulično prehrano, koktajl bare. Maribor mora po njegovem mnenju graditi na prepoznavni lokalni kulinariki, po kateri izstopamo iz povprečja: "Izkoristiti moramo prednost, da v našem podnebju pridelujemo najboljšo klasično zelenjavo in dosežemo vrhunski okus z minimalno količino sestavin."
V lokalno obarvano ponudbo ulične prehrane bi Plevčak uvrstil denimo sendvič s svinjsko pečenko, ocvrtega piščanca, dušena piščančja jetrca s pirejem, meso v solati oziroma po domače "esigflajš" z domačim kruhom, seveda v primerni obliki. "Marsikateri tujec, ki pride na večerjo v našo restavracijo, išče lokalno hrano. Z veseljem jih napotimo tudi na kako turistično kmetijo, kjer lahko sedijo za doma narejeno leseno mizo s pogledom na sosednje griče. Želijo si te bližine narave, pristnosti," Plevčak verjame, da bodo tudi turistične kmetije v okolici Maribora dobile svoj delež pogače od naziva najboljše kulinarične destinacije. Meni, da je ključ v povezovanju vseh lokalnih ponudnikov in dobaviteljev v okolici.
Da pri promociji mariborske kulinarike pozabljamo na srednji nivo ponudbe, ki ga tvorijo domače gostilne, pa je prepričana predavateljica na VSGT Mojca Polak. "Nosijo DNK destinacije, povezan z lokalno pridelavo hrane, saj nekoč ni bilo gostilne brez vrta in hleva. Vendar imajo gostilne težave s kadrom, marsikatera zato krči delovni čas. Upam, da bo naziv prepričal mlade, da se splača izbrati poklic v gastronomiji," pravi Polakova. Poleg tujcev se ji zdi pomembno pritegniti tudi lokalne goste, zlasti slednji z oglaševanjem od ust do ust storijo največ za promocijo ponudbe.
Premalo ambiciozni, prehitro zadovoljni
"Niso najprej tujci, najprej moramo domačini biti tisti, ki želimo dobro ponudbo, jo znamo ceniti in jo tudi iščemo," pa o kulinarični (ne)samozavesti Mariborčanov meni kulinarični kritik Uroš Mencinger. Po njegovem mnenju je Maribor v zadnjih letih na kulinaričnem področju zaostal za drugimi deli Slovenije. "Premalo smo ambiciozni, premalo si želimo biti boljši, se učiti in izobraževati, prehitro smo zadovoljni. To velja za gostince in goste," opozarja Mencinger. Prenizka kritičnost pri gostih uspava tudi ponudnike.
Pri nazivu najboljše kulinarične destinacije sogovornik izpostavlja dva vidika: "Prvi je prepoznavnost. Očitno je bila strategija promocije pravilna in jo lahko vzamemo za zgled, kako se takih stvari lotevati. Drugo pa je, da nas naziv ne sme zavesti v razmišljanje, da smo kulinarično superiorni, ker nismo. V Sloveniji so območja, od katerih je bil Maribor še pred kratkim veliko bolj zanimiv, zdaj precej bolj napredovala."
Gostinci so po njegovem mnenju z nazivom dobili obveznost, da se dokažejo, veliko pa je odvisno tudi od nas, Mariborčanov. "Če nismo razgledani in vse življenje jemo istih deset jedi, se na družbenih omrežjih pač čudimo, zakaj je Maribor dobil to priznanje," sklene Mencinger.
