Marušeki so bili najprej duet, kmalu pa je glasba pokazala svojo povezovalno moč. Tako je iz dueta kmalu nastal kvartet, danes pa skupino poznamo kot peterico glasbenikov, ki jih druži ljubezen do glasbe. "S kitaristom Benjaminom Perkušem sva povsem slučajno zapolnila program ob otvoritvi likovne razstave KD Pavza iz Selnice ob Dravi, saj je nekdo tik pred zdajci odpovedal sodelovanje. Časa za vajo praktično ni bilo, ampak dvoje srečanj je bilo dovolj, da sva pripravila skladbi Pastirče mlado in milo ter popevko Ne prižigaj luči v temi. Odziv publike je bil krasen, zato sva sklenila, da delo nadaljujeva. Tako so stekle prve vaje, skupini pa so se kmalu pridružili še drugi," se začetkov delovanja spominja Maruša Vršnik.
Zasedbo so ob njej tako sestavljali še Benjamin Perkuš na kitari, Franc Gorenšek na harmoniki in Jernej Kosmačin na baskitari, na koncertih pa se jim je pridružil še virtuoz na tolkalih profesor Gregor Gorenšek. "Ime pa so fantje prinesli izza za šanka na eno izmed vaj in prijelo se je," v smehu doda Vršnikova. Prvih šest let je zasedbo vodil Perkuš, zadnja leta pa je vodenje prevzel Jernej Kosmačin. Njihov glasbeni program je raznovrsten. "Popevke iz prejšnjega stoletja, skladbe iz zakladnice narodnozabavne glasbe, pa šansoni in jazz standardi ter druge bolj ali manj znane domače in tuje pesmi. Sčasoma smo v repertoar dodali pesmi, pri katerih sem igral saksofon, Franc pa kontrabas. Tako smo tudi razširili obseg glasbenih stilov," pove Kosmačin.
Marušeki so tako postali svež veter na lokalnem glasbenem področju in so s svojo pristnostjo ter posebnim glasbenim pristopom pritegnili slehernega poslušalca. "Z nastopi smo sprva obogatili razne prireditve, razstave in podobne kulturne dogodke. Vedno smo bili dobro organizirani in program je zmeraj stekel brez posebnosti. Se pa spominjam prednovoletnega nastopa na Grajskem trgu v Mariboru, kjer nas je v uro in pol trajajočem koncertu zazeblo do kosti. Fantje so le stežka obvladovali instrumente, jaz pa sem bila kot kakšen zmaj, ki se mu je namesto ognja iz ust kadila bela sapa," v smehu pripoveduje Maruša.
Leta 2018 je skupino zapustil Benjamin Perkuš, priključila pa sta se Miro Kobal na kontrabasu in Marcel Kobal na kitari. "Miro je prevzel glasbeni del sekcije, torej pripravo partitur, vaje in izvedbo, jaz pa sem prevzel vlogo vodje sekcije. Takrat smo se odločili tudi za spremembo imena in je skupina iz Marušeki postala Marusheki," pojasnjuje Kosmačin.
Kot si zaljubljeni ob valentinovem tradicionalno izkazujejo ljubezen, Marusheki tradicionalno pripravijo Valentinov koncert. "Najprej smo veliko vadili in sestavljali repertoar. Ko je bil nabor skladb dovolj širok, izvedba pa popolna, smo bili pripravljeni na prvi javni nastop. Bilo je ravno v obdobju pred valentinovim in strinjali smo se, da bo ta praznik pravšnji za naš prvi koncert. Tako je bilo. Prvega in še naslednja dva smo pripravili v kletnem prostoru gostišča Bernarda v Selnici ob Dravi, ki je s svojim ambientom in intimnim vzdušjem več kot popolno za naš koncert, čemur je pritrdilo tudi navdušeno poslušalstvo. Zelo nas veseli, da smo lahko letos, po premoru zaradi epidemije koronavirusa, znova priredili ta naš tradicionalni koncert. Prijeten je bil pogled z odra na naše stalne in zveste poslušalce v Hramu kulture Arnolda Tovornika. Pogrešali smo ta občutek. Glasbeni sprehod po različnih spominih je obudil stare in nove strasti in rečem lahko, da smo pričarali čaroben romantičen večer za vse, nas na odru in tiste v dvorani," se zadovoljno spominja Vršnikova in upa, da se bo ta tradicija Valentinovih koncertov tudi nadaljevala. Na letošnjem koncertu so sodelovali tudi učenci glasbene šole: Elina Padežnik na harmoniki ter Vid Grajfoner in Filip Golič na vibrafonu. "Morda naši nasledniki," pogovor hudomušno zaključi Maruša Vršnik.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
