
Trideset let po začetku denacionalizacije je v Sloveniji še vedno nerešenih okoli 120 zadev, od tega pri Upravni enoti Maribor sedem. Čeprav je bilo vseh 2281 mariborskih zadev že pravnomočno zaključenih, jih je bilo 16 ponovno aktiviranih zaradi spremenjene sodne prakse. Da so ti postopki resnično dolgotrajni, potrjuje podatek, da se odškodnine in vrednost premoženja izračunavajo še v nekdanjih nemških markah, saj tako nalaga veljaven denacionalizacijski zakon.
Nerešene zadeve so tajne
Od skupno vloženih 39.714 denacionalizacijskih zahtevkov je nerešenih 123 zadev, še 29 zadev je v obravnavi na ministrstvih in upravnem oziroma vrhovnem sodišču. Rešenih je tako 99,69 odstotka zadev, sporočajo javno objavljeni podatki na zadnji septembrski dan lanskega leta.
Od 123 nerešenih zadev jih je v reševanju na prvi stopnji, torej pri upravnih enotahm še 94 zadev. Na mariborski upravni enoti jih je bilo konec novembra tako v reševanju še enajst, do začetka tega leta so dodatno pravnomočno rešili še dve zadevi. Od devetih zadev jih trenutno aktivno rešujejo sedem, saj se z eno zadevo zdaj ukvarjajo na upravnem sodišču, druga pa je bila po pritožbi odstopljena ministrstvu za okolje in prostor.
Od dvorca Betnava do kavarne Astoria
Na tem mestu izpostavljamo le nekaj primerov vrnjenega premoženja v Mariboru in okolici. Med največjimi denacionalizacijskimi upravičenci v Sloveniji je Katoliška cerkev. Škofija Maribor je v naravi dobila vrnjen dvorec Betnava, poslopje na Vrbanski cesti 30 v Mariboru, v katerem je delovala srednja kmetijska šola, kapiteljsko hišo na Slomškovem trgu 18, kmetijske in gozdne površine v Brestanici in Studenicah. Za objekt v Mladinski ulici 12 so dobili odškodnino v obliki obveznic. Odškodnino za gradova v Brežicah in Slovenski Bistrici so dobili tudi potomci Attemsov, tudi za grad Viltuš je bila izplačana odškodnina. Družini Petan je bila vrnjena kavarna Astoria.
Vse denacionalizacijske zahteve, teh je bilo vloženih pri Upravni enoti Maribor 2281, so sicer že pravnomočno zaključili, a so morali v letu 2018 ponovno odpreti 16 spisov. K temu, da so bile zadeve reaktivirane in ponovno vrnjene v postopke, sta privedli odločitev ustavnega sodišča in spremenjena sodna praksa presojanja okoliščin glede dane odškodnine od tuje države. Na tej podlagi je bila tudi lani, po 27 letih, vrnjena in dejansko tudi predana stavba nekdanje Velike kavarne, kasneje Casinoja Maribor, dedinji denacionalizacijskega upravičenca Rudigerja Thalmanna. Ta postopek je sicer vodilo in reševalo ministrstvo za kulturo, ker gre za kulturni spomenik. Katere zadeve je morala mariborska upravna enota ponovno odpreti, nismo izvedeli. "Zaradi varstva osebnih podatkov konkretno ne navajamo problematike posameznih upravnih zadev ter vlagateljev teh postopkov," so pojasnili na upravni enoti. Od ponovno odprtih postopkov je Upravna enota Maribor do danes v celoti pravnomočno zaključila sedem zadev.

Ponovno v reševanju odškodnina za tovarno Swaty
Pri ministrstvu za pravosodje, ki kvartalno spremlja zaključevanje postopkov denacionalizacije, so nekoliko natančneje pojasnili, da je nerešenih šest zadev, v katerih se odloča o vrnitvi stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov, poslovnih stavb oziroma stavbnih zemljišč, v eni zadevi se odloča o vračilu zasebnih gospodarskih podjetij. Dve zadevi, v katerih se je odločalo o vračilu kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, pa sta že rešeni, so aktualno pojasnili na mariborski upravni enoti.

Po naših podatkih se nerešena zadeva, ki se nanaša na vračilo zasebnega gospodarskega podjetja, navezuje na tovarno umetnih brusov, ki jo je ustanovil Franz Swaty. Swaty je po lastnih patentiranih postopkih izdeloval umetne kamne za brušenje britev in raznega orodja, leta 1925 je podjetje med prvimi v Evropi postavilo industrijsko peč za žganje keramično vezanih brusnih kolutov za industrijsko uporabo. Gospodarska kriza je prizadela tudi to podjetje in leta 1931 je pristalo v stečaju. Rešili so ga Swatyjeva sorodnika Anton Morocutti in Kurt Thalmann in kredit Zadružne gospodarske banke. Denacionalizacijski upravičenec Erwin Morocutti je namreč z ustavno pritožbo uspel in zahteva odškodnino v obliki obveznic, a se mora prej ugotoviti vrednost podjetja leta 1945.
Po 500 in več dokumentov v kakšnem spisu
"Razlogi za nedokončane postopke so od primera do primera različni. Predvsem je ključna obsežnost zadev, tj. veliko število parcel v različnih katastrskih občinah, zato upravna enota v primerih, ko je dejansko in pravno stanje v posebnem ugotovitvenem postopku ugotovljeno in zrelo za odločitev odloča z delnimi odločbami. Razlogi za nedokončane postopke so vsekakor povezani s specifičnimi situacijami in pravnimi vprašanji in na rešitev vpliva težavnost zahtevka. V nekaterih postopkih se premoženje vrača več upravičencem, katerim je lahko podržavljeno različno premoženje ali pa je udeleženih več pravnih naslednikov, ki uveljavljajo vsak svoje zahtevke glede oblike vračila oziroma vztrajajo pri nemogoči obliki vračila. Premoženje se lahko vrača v različnih oblikah denacionalizacije (v naravi, v odškodnini v obveznicah, v odškodnini v obliki dodelitve nadomestnih zemljišč) in se postopki zato odvijajo s sodelovanjem različnih zavezancev, ki v postopkih praviloma uveljavljajo pripombe, zaradi česar je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja treba dopolniti dokazni postopek in razčistiti vsa dejstva. Stanje je v določenih zadevah v delu zahtevka povezano tudi z rešitvijo predhodnega vprašanja na sodišču, ki je odločilno za zaključitev zadeve. Pripomniti je treba, da se je v nekaterih primerih več let reševalo tudi predhodno vprašanje državljanstva za upravičence," so podrobno pojasnili na upravni enoti Maribor. V nekaterih zadevah je v spisih tudi po 500 in več dokumentov.

Na sodišču rešujejo še en primer
Pri okrajnem sodišču v Mariboru je bilo vloženih 50 zahtev za denacionalizacijo po zakonu o denacionalizaciji in vse so zaključene. Vloženih je bilo tudi 19 zahtev za vračanje premoženja po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij, od tega je odprta le še ena zadeva, ki se nanaša na stavbo v Mariboru. Gre za stavbo v nekdanji Svetozarevski ulici 4, preimenovani v Ulico škofa Maksimilijana Držečnika 4, za katero je vložil zahtevek Ernst Blanke, dedič po Ottu Blankeju, obsojenemu veleizdaje, a je bila ta povojna sodba razveljavljena. Že več kot 20 let se vlečejo sodni postopki.
Vrnjenega za 2,1 milijarde evrov premoženja
Podatkov o obsegu zahtevanega in vrnjenega premoženja v naravi ali v obliki odškodnin, višini odškodnin izplačanih s strani SDH ali SKZG (sedaj SKZ) oziroma podatkov o največjih denacionalizacijskih upravičencih v RS ali pri UE Maribor nam pri ministrstvu za pravosodje niso mogli posredovati, kjer so pojasnili, da za to nimajo podlage v zakonu. So pa postregli s podatki, da so denacionalizacijski upravičenci zahtevali premoženje v skupni vrednosti dobrih pet milijard nemških mark ali dobrih 2,5 milijarde evrov. Nekdanjim lastnikom nepremičnin ali njihovim dedičem je bilo vrnjenih za 4,1 milijarde nemških mark premoženja v naravi ali obliki odškodnin, kar znaša dobrih 2,1 milijarde evrov. Dodatnih nekaj več kot 18 milijonov evrov je plačala zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnin.
Največ je bilo vrnjenih gozdov (več kot 150 tisoč hektarjev) in kmetijskih zemljišč (108 tisoč hektarjev), sledijo stavbna zemljišča, stanovanjske enote (milijon kvadratnih metrov) in poslovni prostori.
Precej denacionalizacijskih upravičencev v Mariboru zastopata odvetnika Samo in Dušan Kolnik. Tudi Blankeja in naslednika po Swatyju. Samo Kolnik za Večer zadev in dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov ni želel komentirati.
Kupili stanovanja, a se še borijo, da so njihova
Leta 2008 je bila pravnomočna sodba višjega sodišča in potrjena zavrnitev zaplenjenega premoženja, da je stavba v nekdanji Svetozarevski ulici 4 v lasti mariborske občine. Takrat so stanovalci od Javnega medobčinskega stanovanjska sklada Maribor (JMSS) kupili stanovanja. A je vložena revizija postopka pravnomočno odločitev razveljavila, vrnila v novo odločanje in lastnik cele stavbe je postal denacionalizacijski upravičenec. Od takrat se v več stopnjah sodnega postopka stanovalci, tudi mariborska občina in JMSS, borijo za obnovo postopka, da kupljena stanovanja upravičencu ne bi bila vrnjena v naravi, tudi do ustavnega sodišča so šli. Postopek glede vrnitve zaplenjenega premoženja se nadaljuje. Vložili so tudi tožbo, a je najnovejša odločitev sodišča na prvi stopnji zahtevek stanovalcev, da so njihova stanovanja izvzeta iz denacionalizacijske mase, zavrnila. "JMSS Maribor in Mestna občina Maribor sta zoper izdano sodbo vložila pritožbo na višje sodišče v Mariboru, ki pa o pritožbi še ni odločilo," so v podrobnem popisu sodne kronologije še zapisali pri JMSS.

"Enako usodo kot nekdanja Svetozarevska 4 delita še dve stavbi na Grajskem trgu, in sicer na Grajskem trgu 7 in 8, ki sta bili tudi vrnjeni Blankeju. Namreč višje sodišče je razveljavilo vrnitev premoženja Blankeju in dovolilo obnovo postopka, zdaj pa je še vedno odprto vprašanje, ali te zgradbe dobi Blanke ali ne," je pojasnil odvetnik stanovalcev Miran Dobovišek. Dolgotrajni postopek pa že krepko načenja živce osmim stanovalcem, ki so kupili in tudi plačali stanovanja, v katerih že desetletja živijo.