V svojem pogledu iz penziona nekdanja novinarka Nada Ravter bralce Večera upravičeno sprašuje: pa čigav je Maribor, ki molče pogoltne vse, kar mestna oblast počne že vrsto let, ko lahko župan s svojimi podžupani arhitekti in strankarskimi podaniki neodgovorno izvaja napačne, zgrešene in škodljive rešitve, ki jih potrjuje tudi Mestni svet MOM?
Le redki prebivalci Maribora poskušajo zaustaviti vse neumnosti, napake in slabo delo pristojnih občinskih služb in vodstva MOM. Laične civilne iniciative in posamezni upokojeni priznani urbanistični strokovnjaki Stare, Kocuvan, Hvalec, Glavnik … v javnih medijih in na zborih krajanov objektivno in verodostojno obveščajo širšo javnost o samovolji župana in podžupanov, ki nestrokovno in škodljivo spreminjajo oblike in namembnost mestnih trgov, prometnih tokov, kulturnih spomenikov, novogradenj in naravnega okolja.
Verodostojnost objavljenih strokovnih kritik je potrdil tudi predsednik Društva arhitektov dr. Andrej Šmid v intervjuju, objavljenem v Večeru, saj že vrsto let opaža grozljivo odsotnost urbanistične politike, netransparentno vodenje prostorske politike in odsotnost strokovne razprave, kar vse onemogoča kakovosten razvoj Maribora. V intervjuju je povzel ključne točke in predlagal rešitve za izpostavljene nove načrte za Ljudski vrt, Trg revolucije, Grawe ob gledališču, stanovanja za mlade družine, Taborsko nabrežje … za katere sta značilna pomanjkanje sodelovanja z javnostjo in zmanjšan javni interes in so presežene meje zdravega razuma in okusa.
Kot laični predstavnik civilne iniciative izpostavljam nekaj najbolj drastičnih in aktualnih primerov napačne, škodljive in samovoljne urbanistične politike in zgrešenih investicij.
O polemiki nadgradnje onkologije v UKC MB in ugotavljanju odgovornosti za napake in škodo je bilo v medijih že veliko napisanega, vendar konkretno nič narejenega. Priznani mariborski urbanisti so že pred leti dolgoročno razmišljali o urbanistični rešitvi širitve bolnišnice proti vzhodu na drugo stran Titove ceste s tem, da bi razširili in podaljšali Valvasorjevo ulico in bi z viadukti preko Gorkega ulice, Ljubljanske ulice in Titove ceste povezali vzhodni in zahodni del mesta. Tako bi pridobili zemljišče in prostor za širitev UKC zraven Europarka in bi pridobili tudi potrebne parkirne prostore. S tako odločitvijo bi odpadle tudi vse sedanje prometne težave na Trgu revolucije. Namesto nadkrite Titove ceste smo dobili kovinska skrpucala poti za pešce in kolesarje, ki jih le redki uporabljajo.
Zgrešena investicija je tudi leseno skrpucalo – županova brv, ki je bila narejena namesto petih obljubljenih mostov in predstavlja samo oviro za razvoj vodnih športov in turističnih aktivnosti plovbe po Dravi. Ker ima brv neprimerne dostope po ozkih in neurejenih stopnicah z Glavnega trga in strmi razpadajoči asfaltni poti s Trga revolucije, je večina predvsem starejših ljudi ne more uporabljati.
Da smo v Mariboru skregani z dolgoročnimi urbanističnimi rešitvami in prometno ureditvijo, potrjujejo občasne zapore Glavnega mosta, zaprtje Koroške ceste, prometne ovire in vijuganje po Kardeljevi cesti, pomanjkanje parkirnih mest in nedokončane obvoznice, ki bi zmanjšale prometni kaos v mestu. Vse navedeno potrjuje dejstvo, da o prometni ureditvi ne odločajo odgovorni strokovnjaki, temveč luzerji, ki delajo vse narobe.
Čeprav je Maribor mesto najstarejše trte in poznan kot mesto vina, kazijo mestno veduto zanemarjeni in zapuščeni vinogradi in sprehajalne poti na Piramidi in Kalvariji. Mesto kazijo tudi megalomanske reklame, neokusni grafiti in vandalizem nogometnih navijačev. Maribor je zaradi napačnih odločitev, neizpolnjenih obljub in načrtov postal mesto izgubljenih priložnosti.
Ker od osamosvojitve in privatizacije nismo imeli nobenega sposobnega, prodornega in vizionarskega župana, mestnega urbanizma ne narekuje več javni interes, temveč ga obvladujejo kapital in osebni interesi posameznikov, zato smo prebivalci Maribora nezadovoljni z mestno upravo in vladajočo "elito". Le redki, ki nismo verjeli županovi predvolilni obljubi in floskuli – Naj mesto dela za vse – upravičeno nasprotujemo takšni občinski politiki in svoje utemeljene kritike tudi javno objavljamo v našem Večeru. Od demokratično izvoljenih predstavnikov oblasti zahtevamo, da spoštujejo želje in voljo volivcev, izpolnijo svoje predvolilne obljube in pričnejo delati v interesu ljudi, ne v interesu kapitala.
Kot avtohtoni Mariborčan, ki mu je mar, kakšno mesto bomo zapustili zanamcem, se aktivno vključujem v aktivnosti za izboljšanje Maribora. Ker mesto predstavljamo ljudje in ne samo stavbe, moramo vsi skupaj odgovorno delati za naše lepo mesto Maribor. Ker "županovo mesto" ne more delati za vse, moramo Mariborčani, ki nismo ovce, pred novimi volitvami dobro premisliti, kdo nam bo krojil usodo v prihodnosti in uspešno vodil naše mesto Maribor, saj je aktualna mestna oblast izgubila zaupanje večine volivcev.
Franc Augustinovič, Maribor
