Znani mariborski urbanisti so nekoč o urbanizmu razmišljali dolgoročno. Nekdanji Zavod za urbanizem je bil regionalnega značaja in je pri vsakem posegu v prostor deloval interdisciplinarno. Tedaj je v Mariboru delovala tudi urbanistična komisija, ki je bila v 70. letih strah in trepet za vse potencialne predlagatelje posegov v prostor. Od privatizacije, po letu 1991, pa urbanizem in tudi arhitekturo narekuje kapital. Če imaš denar, lahko danes kupiš celo javno dobro (na primer hodnik za pešce, javno parkovno površino ali celo mestno cestišče). Ugotavljam, da mesto za strateške površine, ki so pomembne za prebivalce in za razvoj mesta, nima več interesa. Še več, ne prebivalci ne zainteresirani strokovnjaki ne vedo za razpise v nove posege v prostor, saj so ti objavljeni za zelo kratek čas le na spletni strani Mestne občine, in to celo v času poletnih dopustov.
Nekoč so urbanisti poudarjali, da bomo Titovo cesto nadkrili z namenom, da bi se bolnišnica lahko širila na drugo stran ceste proti vzhodu. Danes to strateško površino zasedata Europark in Lidl z velikima parkiriščema, medtem ko bi bolnišnico sedaj radi širili v območje Pekarne, kar nikakor ni sprejemljivo. Na vzhodni strani Titove ceste še vedno ostajajo zgradbe nekdanjih zaporov, ki so bile prav tako že predvidene za širitev in potrebe bolnišnice.
Na območju Koroškega mostu oziroma zahodne obvoznice, ki je danes postala mestna cesta, bi bilo potrebno v tok cestne linije tlorisno in niveletno vključiti zanimivo arhitekturo, ki bi poudarjala mestno veduto v zahodnem delu mesta. Danes tudi ta pomembni prostor zasedata Lidl in Hofer s svojimi velikimi parkirnimi površinami.
V območju Qlandije bi moralo po nekdanjih načrtih nastati mestno središče Maribor- jug z velikim trgom. Ideja arh. mag. Braca Mušiča, avtorja dispozicijskega načrta Maribor - jug, danes tako ni več uresničljiva. Za novodobne urbaniste je pomemben predvsem levi breg reke Drave, kjer so ponovno predvidene nesprejemljive in nepotrebne novogradnje.
Za SNG-jem, v Slovenski ulici, je bil prostor vedno rezerviran za gradnjo skladišča za potrebe gledališča. Tam bi s smelo rešitvijo odpravili večni problem gledališča, na kar je v Pismih bralcev opozoril že kolega Andrej Kocuvan. V bližnji prihodnosti pa bodo tam gradili elitni stanovanjski blok, ki bo še bolj razvrednotil Čeligijev stolp oziroma ostanke srednjeveškega obzidja. Čeligijev stolp je z obrobno zazidavo že sedaj razvrednoten na vzhodni in delno še na zahodni strani, sledi pa njegovo totalno razvrednotenje, zopet v interesu posameznikov in kapitala.
V Mariboru tudi vedno bolj izgubljamo obvodno vegetacijo, ki spremlja reko Dravo vse do mesta. Arhitekt Drago Cerjan je, ob razpravi v zvezi z Lavričevo ulico, območje slikovito imenoval "zelena ogrlica" mesta. Na žalost so arhitekti, ki razmišljajo bolj varovalno kot razvojno, redki. Prav to je tudi velika pomanjkljivost še ne sprejetega prostorskega načrta (OPN) za občino Maribor. Poudarjam, da je vegetacijski sestoj ob reki Dravi pomembna krajinska prvina in predstavlja še en poseben identifikacijski element mesta, ki ga na žalost izgubljamo.
Ob Lavričevi ulici se bo z izgradnjo velikega objekta sedanja zelena ogrlica še bolj razvrednotila. Obstoječa pozidava je že doslej uničila velik del vegetacijskega sestoja, ki spremlja reko Dravo na levi strani do Lenta. Še malo, pa bodo izničili še zeleno ogrlico na desni strani Drave, saj še ne vemo, kaj vse se bo uničilo z izgradnjo kolesarske steze in tudi s tam že načrtovano gradnjo v bližini brvi.
Morda bo prav kmalu kdo, s pomočjo spretnega odvetnika in z dobrimi zvezami na Zavodu za kulturno dediščino, lahko kupil še parcelo v Mestnem parku. Stavba v severnem delu parka, ki je bila nekoč namenjena Florininim vzdrževalcem parka, je že v zasebni lasti.
Mag. sc. kraj. arh. Niko Stare, Maribor
