Nina Ambrož
Občinski prostorski načrt (OPN), dokument, ki narekuje, kakšne hiše bodo rasle v Mariboru in kakšna bosta skupn(ostn)i in zasebni prostor, je čez poletje dvigoval precej prahu in nasprotovanja. Postopek, ki ga je Arsenovičevo županstvo poskušalo izpeljati do lokalnih volitev novembra lani, je zdaj v leru. Ker je še nekaj časa, saj je akt treba sprejeti do konca leta 2024, prostorsko načrtovanje pa je pomembna dejavnost v javnem interesu in vpliva na kakovost življenja sedanjih in naslednjih generacij, želje o izboljšavi niso zamrle. Ideje bi lahko iskali recimo v Ankaranu ali Slovenj Gradcu, kjer so se spreminjanja prostora lotili precej drugače kot v Mariboru. Čeprav so občine geografsko in urbanistično različne, določeni mehanizmi funkcionirajo povsod.
Ankaran je presegel zakonske okvire
Ankaranski OPN, ki ga je občina zasnovala z družbo Locus in arhitektko Majo Šinigoj, velja za vzor dobre prakse. Leta 2021 je bil nagrajen z zlatim svinčnikom Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Med drugim zaradi transparentnega postopka in sodobnega, metodološkega pristopa, saj je v projekt vključil strokovno in laično javnost ter skupine z nasprotujočimi si interesi. Občinski svet ga je potrdil soglasno.
V Ankaranu štiri leta, v Mariboru že 15 let
V Ankaranu je formalni postopek sprejemanja OPN trajal štiri leta (od 2016 do 2020), neformalni nekoliko dlje. Občina je izdelovalca Locus izbrala prek javnega naročila in mu plačala 138.860 evrov brez davka, navajajo. Mariborska občina je začela pripravljati OPN že leta 2007. Istega leta je preko javnega razpisa izdelavo urbanističnega načrta in OPN za 1,15 milijona evrov zaupala družbi ZUM, katere polovična lastnica je MOM sama. Študije (poplavno, okoljsko) in obveščanje javnosti v Mariboru ocenjujejo na dodatnih 200.000 evrov stroškov.
V nasprotju z Mestno občino Maribor (MOM), ki se rada sklicuje na formalizem in argument, da sledijo zakonom, je Občina Ankaran v obdobju štirih let organizirala različne delavnice, pripravila posvet z občani in izdelala "številne strokovne podlage v obsegu, ki močno presega zakonsko določeni standard. Obenem je OPN pripravljen na podlagi sodobnih smernic prostorskega načrtovanja s poudarkom na zaščiti Ankaranskega polotoka, narave in morja, s čimer je bil javni interes postavljen pred interes kapitala," izpostavljajo v kabinetu župana Gregorja Strmčnika, ki Ankaran vodi tretji mandat. Zaradi novega OPN je bilo "nekaj projektov, ki bi koristili zgolj peščici, že ustavljenih". pripomnijo. Vendar ne omenijo kateri.
Zaradi pripomb občanov bistveno spremenili dokument
Preden so izdelali osnutek OPN, so sklicali zbor občanov in Ankarančanom predstavili, kako napreduje priprava dokumenta. Izvedli so dve javni razgrnitvi. V 18-krat večjem Mariboru s 34-krat več prebivalci, kot jih ima Ankaran, ni bilo nobene vmesne faze za občane, javna razgrnitev je bila le ena. Na osnovi več kot 200 pobud in pripomb krajanov je Občina Ankaran bistveno posegla v vsebino dokumenta, pojasnjuje Strmčnikova piar služba. S prostorskim razvojem so nazorno seznanili vsako gospodinjstvo v Ankaranu, saj so OPN po sprejetju posvetili celotno občinsko glasilo Amfora in mu namenili 48 strani. Medtem ko so v Mariboru meščane seznanjali s prostorskim razvojem v vabilu na javno razgrnitev na letaku formata A4, v občinskem Časopisu za prijazen Maribor je bilo o OPN mogoče prebrati zgolj tri stavke, res pa postopek še ni sklenjen.
Ker je Ankaran javni interes postavil pred interes kapitala, je bilo nekaj projektov, ki bi koristili zgolj peščici, že ustavljenih
Katere od 600 pripomb, ki so jih Mariborčani poslali na osnutek OPN, bodo upoštevane, lahko dešifrirate sami, če se lotite prebiranja gradiva na 330 straneh. Tako svetujejo mariborski uradniki, češ da so stališča do pripomb javno objavljena na spletu. Dodajajo pa, "da bo gradivu za drugo obravnavo na seji mestnega sveta priložena obrazložitev, iz katere bo jasno razvidno, kaj je predmet sprememb od javne razgrnitve do končnega akta".
Slovenj Gradec stavi na stroko in občane
Da je prostorsko načrtovanje kompleksen javni servis, ki rešitve išče z vključevanjem širše skupnosti, ker to povečuje verodostojnost odločitev, prinaša boljše odločitve in dviguje kakovost rabe prostora, razume tudi županstvo Slovenj Gradca, ki se pravkar ukvarja s postopkom spreminjanja OPN. Stavijo tako na stroko kot na delavnice z občani, s katerimi v živo analizirajo stanje in debatirajo o viziji do leta 2040, česar Mariborčani niso bili deležni. Pobude, kaj ljudje v mestu cenijo, pogrešajo in predlagajo, so Korošci začeli zbirati novembra lani in jih bodo do maja.
Slovenjgraški podžupan Peter Pungartnik je prepričan, da "bo dodatno mnenje pripomoglo k bolj smiselnim in kakovostnim temeljem razvoja. Z dialogom, sodelovanjem bomo dosegli prostorski akt, ki bo koristen za nadaljnje generacije in razvoj mestne občine."
V Mariboru konec vsebinskih razprav
Ker Mestna občina Maribor nima vseh potrebnih mnenj, ki so nujna za nadaljevanje, postopek OPN stoji. Mariborski mestni svetniki so ga v prvem branju potrdili junija lani. Kdaj bo sledilo drugo branje, v kabinetu župana Arsenoviča ne znajo napovedati, ker je to "odvisno od vsebine še manjkajočih mnenj in morebitnih usklajevanj". Povedo pa, da dodatne vsebinske razprave z javnostjo ali spremembe niso predvidene, razen tistih, ki jih bodo zahtevale institucije.
Občinskega prostorskega načrta niso potrdila tri ministrstva - za kulturo, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Direkcija za vode v okviru ministrstva za okolje in prostor. V teh resorjih so pojasnili, da občinskega gradiva niso potrdili zato, ker je bilo pomanjkljivo ali ker je treba še kaj uskladiti (denimo bilanco kmetijskih zemljišč in spremembo rabe).
