
Ko bo Maribor res mesto za nas – njegovo srce, duša in vsakdan –, bomo lahko na mestnih vpadnicah zapisali: "Nihče pri zdravi pameti ne pride v Maribor. Razen tebe, težki frajer. Dobrodošel."
Pred leti so prebivalce avstralskega mesta povprašali, kakšno mesto si želijo po koncu pandemije – ne v dobesednem, ampak simboličnem smislu. Njihovi odgovori niso presenečali: boljše bivalne razmere, več zelenja, dostopna mobilnost, socialna pravičnost, kulturna raznolikost. A rdeča nit je bila jasna – mesto naj bo za ljudi, ki ga živijo, ne za turiste.
To nas postavlja pred ključno vprašanje: Kakšno mesto želimo Mariborčanke in Mariborčani? Mesto, ki diha z nami, se razvija po meri prebivalcev in gradi prihodnost na vključevanju, ne vsiljevanju.
Ko bo Maribor res mesto za nas – njegovo srce, duša in vsakdan –, bomo lahko na mestnih vpadnicah zapisali:
"Nihče pri zdravi pameti ne pride v Maribor. Razen tebe, težki frajer. Dobrodošel."
To nas postavlja pred ključno vprašanje: Kakšno mesto želimo Mariborčanke in Mariborčani? Mesto, ki diha z nami, se razvija po meri prebivalcev in gradi prihodnost na vključevanju, ne vsiljevanju.
Ko bo Maribor res mesto za nas – njegovo srce, duša in vsakdan –, bomo lahko na mestnih vpadnicah zapisali:
"Nihče pri zdravi pameti ne pride v Maribor. Razen tebe, težki frajer. Dobrodošel."