Ljudi bolj kot radiatorji, ki jih ogreva Energetika Maribor, v teh dneh (po)grejejo položnice. In novembrske in decembrske jih bodo še bolj. Cena toplote se je namreč od lanskega oktobra zaradi podražitev zemeljskega plina na svetovnih trgih povišala za kar 120 odstotkov, že povprečen oktobrski znesek za ogrevanje je tako od lanskega višji za dobrih 20 evrov. Ob nižjih temperaturah v novembru in decembru pa je mogoče pričakovati, da bodo zneski za ogrevanje v dvosobnih stanovanjih ob enaki porabi v prihodnjih dveh mesecih od lanskih višji za 60 evrov in več. Na srečo je bila v Mariboru večina stavb, ki jih ogreva Energetika, v zadnjih letih energetsko obnovljena, v tistih, ki niso, bodo namreč razlike še precej večje.
Zaradi drastičnih podražitev bo v najhladnejših mesecih, ki so pred nami, marsikdo moral iz denarnice izbrskati še zadnje cente, številni pa bodo zimo ob takih cenah prisiljeni preživeti z minimalnim ogrevanjem ali celo brez njega. Popolnoma zapreti radiatorskih ventilov sicer ni smiselno, računi bodo v vsakem primeru prišli, po zakonu namreč vsako gospodinjstvo plača vsaj 40 odstotkov povprečne porabe v bloku. Čeprav bi marsikdo danes to dikcijo zakona najraje ukinil, je bila odločitev države pravilna. Ne le, da so se prej številni ogrevali na račun sosedov, na stavbah je zaradi neogrevanja nastajala dolgoročna škoda.
Kljub mrazu v stanovanjih bi se najbrž marsikdo danes bolje počutil, če bi zaradi podražitev letele glave. Je za podražitve res kriv le abnormalen dvig cen zemeljskega plina ali tudi poslovodstvo podjetja, ki bi lahko bolje predvidelo gibanje cen in plin zakupilo še pred enormno podražitvijo? Enoznačnega odgovora na to vprašanje ni. Z nekaj sreče se bo morda kot vizionarska pokazala poteza vodstva, ki je maja za celotno leto 2022 plin kupilo po ceni 21 evrov za megavatno uro, trenutna cena plina je namreč že več kot štirikrat višja. Tako je že zdaj jasno, da bodo zneski na položnicah od januarja nižji od sedanjih za okrog 40 odstotkov, pri čemer bodo od tistih iz leta 2020 še zmeraj višji za dobro petino.
Pri tem se ni mogoče izogniti vprašanju, kako ublažiti prihajajočo energetsko revščino, na katero se opozarja že več mesecev. Občina in Energetika se pri tem zanašata na državo, župan Arsenovič bo ministrstvu za infrastrukturo predlagal celo finančno pomoč gospodinjskim odjemalcem, energetske bone za najranljivejše, znižanje ali opustitev plačila DDV ter oprostitev plačila vseh drugih prispevkov in davkov na ceno ogrevanja. A kot kaže, za zdaj na državo ne gre računati.
Je pa aktualna situacija odlična priložnost za razmislek, kako naprej. Pokazalo se je namreč, da so cenovno najbolj na udaru občine, v katerih se, tako kot v mariborski, ogrevajo le z enim energentom. Najbolj stabilno ceno v državi ima tako zdaj Celje, kjer ob zemeljskem plinu znaten del toplote pridobivajo s termično izrabo komunalnih odpadkov in z izrabo lesne biomase. To bi lahko bila primerna pot tudi za Maribor, a le pod pogojem, da investicija v sežigalnico ne bi bila podoben nateg kot Snagina sortirnica.