(TEST) Dnevi grmenja: Ford Mustang 5.0 V8 GT Dark Horse

Mustang je pred dvema letoma dobil svoje sedmo nadaljevanje, pred dobrim mesecem pa je v sveži podobi prvič zapeljal tudi na slovenske ceste. Druženje z njim je na nek način zelo posebno, ker močno izstopa iz množice pločevine na cesti. Pravzaprav za njim obrne glavo veliko mimoidočih, v času našega druženja pa je bilo tudi veliko hupanja in prijaznih gest nasproti vozečih voznikov. Vse to daje jasno vedeti, kako kulten je postal mustang za zadnje generacije. In tega se pri Fordu zelo dobro zavedajo, zato bodo železo kovali dokler bo vroče.

Dolgo, morda predolgo smo čakali, da pripelje k nam, a naposled smo le dobili priložnost, da ga pobližje spoznamo in z njim odpeljemo nekaj kilometrov. Pri Fordu so se odločili, da bo to mustang v izvedbi dark horse. V tisti najbolj začinjeni različici, ki je tehnično in oblikovno še za odtenek nekoliko bolj dovršena. Ameriški mišičnjak ohranja znano zasnovo dvovratnega kupeja, ki so jo Fordovci v sedmi izdaji oblikovno še bolj izpilili. Dolg sprednji del, prav tako dolga vrata, kupejevsko nizka streha in zadek, kjer se bohotijo štiri izpušne cevi in zajeten difuzor. To so tisti elementi, ki najbolj padejo v oči. Izvedba dark horse celotno podobo nadgrajuje še z rahlo spremenjenim sprednjim in zadnjim odbijačem, z nekaj karbonskimi dodatki kot je denimo minimalističen spojler na zadku, tu so tudi 19-palčna temna platišča in zavorni sistem Brembo, ne gre pa tudi brez napisa Dark Horse. A roko na srce, tista najpomembnejša oznaka ima mesto med sprednjimi kolesi in vrati – pet pika nič. Te nihče ne spregleda, saj poudari tisto, zaradi česar je mustang tako zelo poseben. Namreč pod sprednjim pokrovom je vgrajen petlitrski osemvaljni bencinski motor. Brez dodatkov elektrifikacije. Popolni purist, kar je v tem času prava redkost.

Ko se ob prvem snidenju večkrat sprehodim okrog njega, da si malce napasem oči, ugledam še en zanimiv detajl. Na zadnji šipi so upodobljeni obrisi vseh sedmih generacij mustangov. Položaj sedenja je nizek, sedeži so opremljeni z izdatno hrbtno oporo in hkrati nadvse udobni. Zadnja klop je primerna le za odlaganje stvari ali za kratek prevoz otrok. Prostora je v tem delu zelo malo. Ne nazadnje mustang ni družinski avto, čeprav prtljažnik sam po sebi niti ni tako majhen, ovira je le ozka nakladalna odprtina. Rahlo neugledna je tudi viseča kljukica za zapiranje prtljažnih vrat.

Fordovi mojstri so v potniški kabini poskrbeli za modernizacijo voznikovega delovnega okolja. Vgrajen je podolgovat zaslon, razdeljen na dva prikazovalnika. Eden v vlogi merilnikov (grafiko je možno spreminjati), drugi pa kot osrednji zaslon za upravljanje, kjer vzpostavljena telematika aktualnega sistema Sync4. Deluje brezhibno, potovanje med meniji je hitro, edina slabost je, da ne zna slovensko. Dodatna vrstica klasičnih gumbov je v spodnjem delu sredinske konzole, kjer je med drugim gumb za aktivacijo bližnjic do različnih nastavitev delovanja avtomobila. Največkrat sem jo uporabil, da sem lažje dostopal do menija, ki mi je omogočal odpiranje loput v izpušnem sistemu. Mustang preprosto mora biti glasen.

Daleč najboljši del mustanga je jutranji hladni zagon in vožnja z njim. Ta ropot osemvaljnika pod sprednjim pokrovom in renčanje izpušnega sistema je neopisljivo vrhunski. Petlitrski stroj razvija 334 kilovatov moči (453 KM) in 540 Nm navora, medtem ko desetstopenjski samodejni menjalnik z možnostjo pretikanja na volanu vso zalogo moči prenaša na zadnji kolesni par. Na volanu se čuti teža avtomobila, obenem bi si od njega želel malenkost več povratnih informacij, a ne glede na to se mustang na cesti drži zelo suvereno. Ne nazadnje ima vgrajen Torsenov diferencial z omejenim zdrsom in aktivno vzmetenje MagneRide, medtem ko za učinkovito zaviranje skrbi Brembov zavorni sistem. Pri odrivu z mesta sicer potrebuje nekaj dodatnega časa, da se zbudi, a ko osemvaljnik zarenči, je akcija zagotovljena. Na avtocesti se denimo zdi, da mu sapa sploh ne pojenja in bojda najvišjo hitrost doseže pri 280 km/h. Poraba je pri mustangu za uporabnika bolj postranska stvar. Zato le bežno omenjamo, da se povprečje giblje okrog 12 litrov, obisk bencinskega servisa je zato potreben na vsakih 300 do 400 kilometrov, odvisno od dinamike vožnje.

Ford mustang v tem času zagotovo ostaja čista avtomobilska romantika in hkrati tudi najcenejši avtomobil z osemvaljnim bencinskim motorjem. Njegova začetna cena je 67 tisoč evrov. Izvedba dark horse je cenovno postavljena še nekoliko višje. Stane slabih 83 tisočakov, k temu pa je treba prišteti še 1810 evrov vredne sedeže Recaro in paket Dark Horse (črna streha, zavorne čeljusti v modri barvi, sedežne prevleke z modrimi šivi) za 1510 evrov. Skupno 86 tisoč in nekaj drobiža.