Gregor Grosman
"Ne morejo nam vzeti že pridobljenih pravic" in "zakoni vendar ne morejo veljati za nazaj", so bili zelo jasni in glasni krajani Radvanja, ko so se sestali s predstavniki občine in Nigrada, ki je "zakuhal" srečanje. Priznati je treba, da trditvi pravzaprav zvenita povsem logično. Kam pa bi prišli, če bi nam nekdo danes nekaj dovolil, potem pa bi morali nenehno živeti v strahu pred tem, da se bo nekdo drug čez čas domislil drugače in bo zadevo obrnil na glavo? Podnebne spremembe gor ali dol; če je dežja več, je čas, da povečamo obseg kanalizacijskih cevi. Tako vsaj trdijo stanovalci, ki so bili pozvani, da žlebove iztrgajo iz vodov do kanalizacije in jih speljejo - nekam drugam.
Smiljan Juvan iz Vodnogospodarskega biroja Maribor se spominja časov, ko smo imeli v mestu ob Dravi projektanta za ekološki oziroma komunalni inženiring, ki je imel dober pregled nad hidravliko. Projekti so bili nekoč celostno zasnovani, mariborska kanalizacija se je ustrezno dograjevala in širila. To nam sedaj manjka. Maribor je včasih imel hidravlični model za cel sistem, nato se je ta izgubil. Še sploh danes bi bilo prav, da ima nekdo spet celostni pregled. Poleg tega se količina padavin v zadnjem obdobju na letnem nivoju sicer ni bistveno spremenila, imamo pa krajša obdobja močnejšega dežja, ta pa so problematična.
Državna uredba velja za vse, pravijo občinarji. Drugorazredni državljani, kot se počutijo k marsikje ne poceni posegom pozvani stanovalci, pa jim kontrirajo z logičnim vprašanjem, zakaj niso dopisov poslali po vsej občini. Odgovor odgovornih: uredba je bila sprejeta na državni ravni. Na vprašanje, ali bodo preostali deli Maribora v prihodnosti prejeli enak poziv, enak odgovor: uredba je bila sprejeta na državni ravni. Ponavljajo se. Pa bi bil povsem dovolj kratek in enostaven da ali ne. Ampak težave, ki jih prinaša poziv o izključitvi padavinskih voda iz kanalizacijskega omrežja, so vse prej kot enostavne. In marsikje vse prej kot poceni.
Novinarski kolega je dobro povzel situacijo, ko je poziv Nigrada primerjal z ločevanjem odpadkov. Časi se spreminjajo, nekoč smo vse odpadke metali v skupno posodo, danes jih ločujemo. Ljudi je treba ozavestiti, da smo nekoč lahko žlebove speljali v kanalizacijo, danes takšna rešitev pač ne pije vode.
Sankcij ne bo, pravi občinska stran, ki jih niti ne določa. Kaj pa, če bodo? Od 400 do 1000 evrov kazni za posameznika (od 10.000 do 20.000 za podjetja) bi se dalo gotovo bolje porabiti. Morda za plačilo izkopa in namestitev ene ali dveh betonskih cevi za ponikovalnico. Pa nam potem ne bo nihče več mogel groziti z inšpekcijo. A le do naslednje spremembe zakonodaje. Morda pa bomo žlebove čez desetletje ali dve ponovno speljevali v kanale.
