Mariborski reper, skejter in border, ki je tudi mednarodno priznani sodnik deskanja na snegu

Miha Dajčman Miha Dajčman
05.12.2019 06:04

Iztoka Šumatiča smo v Mariboru ujeli tik pred odhodom v "hladilnik", kot je sam imenoval notranje pokrito smučišče na Nizozemskem. Sodil je na ekshibicijskem tekmovanju.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Igor Napast

S sodniškim kolegom sta tam prvič predstavila sistem deskarskega tekmovanja, o katerem bomo, če ga bodo pozitivno sprejele višje inštance, kot je sam rekel, govorili čez nekaj let. Šumatič je ob vseh vlogah, po katerih ga poznamo v Mariboru - med drugim je bil gonilna sila iniciative Maribor za sk8park, ki je po šestih letih truda priborila skate park v Novi vasi -, v zimskem športu poznan predvsem po vlogi profesionalnega mednarodnega sodnika za deskarska tekmovanja. "S tem se ukvarjam za honorar. Hodim po svetu in sodim tekme različnih rangov. Od svetovnega pokala pod okriljem Mednarodne smučarske zveze do olimpijskih iger, komercialnih dogodkov - X Games, Dew Tour in drugih," na hitro pojasni ob kavi v mariborski Gramofonoteki.

Od ena do sto

Ico za FIS dela tudi kot predavatelj na sodniških seminarjih: "Za nove sodnike, ki prihajajo, ali tiste stare, ki morajo podaljšati licence." Letos je že delil znanje, za bolgarsko smučarsko zvezo in na mednarodnem seminarju v Sarajevu. Pred desetimi leti je tudi v Mariboru organiziral mednarodno sodniško konferenco.
Na deskarskih tekmah sodi že deset let, kot sodnik pa je bolj za šalo kot zares začel na rolkarskih tekmovanjih pred petnajstimi leti, ko je še aktivno skejtal. Bolj resno na skejterskih tekmah sodi zadnjih pet let. Vlogo vrhovnega sodnika za discipline deskarjev prostega sloga (žleb, park, skoki) bo opravljal tudi na olimpijskih igrah leta 2022, prihodnji mesec se odpravlja na Kitajsko na testno tekmovanje na prizorišču OI. Čez dobri dve leti bo znova del največjega športnega tekmovanja na svetu, ki je posebna izkušnja tudi za sodnike, ne samo športnike: "Da pa bi na olimpijadi podoživel dušo subkulture in bordanja kot športa, ne gre. Dogodek je ogromen in zahteva veliko organizacije ter logistike, kar je povezano tudi z obsežnimi varnostnimi ukrepi, ves čas te preverjajo. Na velikih tekmovanjih ni tako sproščeno, čeprav med deskarji še vedno ostane drugačno vzdušje, bolj je veselo, ker gre za eno veliko družino."

Kot bi vozil avto

Kaj se zgodi, ko se na tekmovanju pojavi nov trik? Prav temu so namenjeni sodniški seminarji, pojasni Šumatič: "To je tisto, kar mene vznemirja v tem športu. Ko pride nov trik, ga moraš na osnovi kriterijev, ki jih pri ocenjevanju uporabljaš, ustrezno rangirati. Najprej se pogovoriš z ekipo in ga definiraš, ko se vsi strinjajo, vemo, kateri je. Ko nekdo izvede nov trik, ga primerjamo z drugimi, da vidimo, kako zahteven je. Na osnovi zahtevnosti, amplitude, pristanka, izvedbe, stila in lahkotnosti potem podaš oceno. Morda zveni komplicirano, ampak če to spremljaš redno, ni. Moraš biti sposoben hitro prepoznati trik, da se potem lahko posvetiš izvedbi. Bolj ko vadiš to razmišljanje, prej ti preide v podzavest. Kot bi vozil avto."
Kateri trik bi izvedel Ico, če bi se peljal po katerem od poligonov? "Verjetno bi umrl. Že dolgo nisem skakal na konstrukcijah. Ko pa sem začel tekmovati, smo z Iztokom Kvasom in Matijo Vogrincem postavili konstrukcijo v Pekarni, pripeljali sneg in je bila akcija. To je bilo tam okoli leta 1995. Drugo konstrukcijo so zgradili zraven hotela Arena, še tam sem tekmoval. Nori filing, ker ni naravno. Potem sem hitro nehal tekmovati, bil sem preveč nervozen, raje sem užival s prijatelji. Če si hotel biti dober, si moral v Avstrijo. Potreboval si denar. Raje sem se usmeril v to, da sem služil z deskanjem." Najprej je bil inštruktor, potem trener in vodja celoletne šole na Braniku, bil je trener pri Smučarski zvezi Slovenije, splet okoliščin je nanesel, da je opustil trenerstvo in se lotil sojenja.

Za ekstra keš se znajdeš

Icotu ob rolkah in deski dobro teče tudi beseda. Ker je fleksibilen, pravi, včasih na tekmovanjih poprime za mikrofon: "Lani v Koloradu je po eni tekmi svetovnega pokala manjkal spiker, pa so mi rekli, naj delo opravim jaz. In mi je bilo zelo zabavno. Sredi Amerike sem povezoval v angleščini. Uporabljal sem še malo nemščine, srbščine, slovenščine, pa kaj ruskega, španskega in so bili navdušeni. Glej, ekstra keš, se pač znajdeš. In na takšnih dogodkih moderator mora vedeti, za kaj gre, kakšni so triki. Pokomentiral sem dogajanje in je bila dobra fora."

Igor Napast
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta