Tatjana Vrbnjak
V društvu Kralji ulice poudarjajo, da se brezdomci zelo držijo ukrepov in navodil glede preprečitve širjenja koronavirusa. "Kjer so dogovorjeni, da ne zapuščajo zavetišča, se tega držijo," zagotavlja Bojan Kuljanac iz društva. Situacija po Sloveniji sicer ni enaka.
"V Kopru so se dobro organizirali, pomagata tudi Rdeči križ in civilna zaščita z zaščitno opremo. V Ljubljani pa zaščitne opreme nimajo niti zavetišča niti je nimamo mi in si jo vsi organiziramo sami, tudi maske si šivamo sami. Poskušamo vzpostaviti dialog z občino, civilno zaščito, a še nismo prišli na vrsto, saj je pozornost civilne zaščite zdaj usmerjena v prvo bojno linijo, to je zdravstvo," razlaga Kuljanac.
V zavetiščih možnosti za osamitev ni
V Ljubljani delujejo tako zavetišča zaprtega tipa kot tudi nočna zavetišča, kjer brezdomci samo prespijo, nekateri pa so na cesti. "Zato je zdaj velik problem, ker so javna stranišča zaprta in naši ljudje nimajo dostopa do tekoče vode. Pri Snagi so nam sicer rekli, da nam dajo stranišče v upravljanje, če bomo skrbeli zanj, a ker nimamo niti razkužil niti zaščitne opreme, prostovoljcev na tak način ne moremo izpostaviti," pravi Kuljanac.
Ni prodaje Kraljev ulice, ni prošenj za denar
Krizna situacija je močno zarezala tudi med brezdomce. Prodaja časopisa Kraljev ulice se je ustavila, tudi izprositi ne morejo denarja, saj so ulice prazne. Tisti, ki so si na te načine zagotavljali denar, so v veliki stiski.
Včasih pride do več napetosti
V Mariboru sta obe zavetišči za brezdomce zaprtega tipa in v obeh velja, da ju tisti, ki so v njiju nastanjeni, zdaj ne zapuščajo. "Še preden smo dobili kakršnakoli navodila, smo sprejeli svoje protokole ravnanja, da zaščitimo zdravje brezdomcev, naših zaposlenih in prostovoljcev, in teh se dosledno držimo še naprej," pravi Darko Bračun, generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor, ki ima zavetišče v Ljubljanski ulici.
"Med nami je polovica bolnih, in če pridemo v stik z okužbo, ne bo dobro"
Cel dan se kaj dogaja
"Cel dan se kaj dogaja," pa sta nam po telefonu povedala Ivan in Josip, uporabnika zavetišča na Šentiljski cesti v Mariboru. "Gledamo poročila, rišemo, eni igrajo šah, karte, drugi berejo časopis. Tu na Šentiljski imamo več prostora in še dvorišče, tako da se lahko malo sprehodimo sem in tja. Če bi bili še v starem zavetišču na Ruški cesti, bi bilo veliko bolj hudo. Pa tudi kaj počistimo in postorimo v hiši in okoli nje ..." sta opisovala trenutni vsakdan.
Kako prenašata to, da morata biti ves čas v zavetišču? "Meni ni težko. Veste, bolj se bojimo bolezni kot pa te izolacije. Med nami je polovica bolnih, in če pridemo v stik z okužbo, ne bo dobro. Tako da vemo, da se je treba držati notri - to je dobro tudi za nas in za vse," sta odvrnila.
