Spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije, spoštovani ministri in ministrice!
"V Ljubljani se bo živelo, v Mariboru ne," se je glasil eden od mnogih zapisov v medijih, ki so pospremili napovedane reze v sofinanciranje socialnovarstvenih in humanitarnih ter športnih, kulturnih in mladinskih programov s strani Mestne občine Maribor. Zapis, ki bi moral pritegniti pozornost odgovorne oblasti, ki stavi na uravnotežen razvoj države. Maribor, v katerem živi okoli 113.000 prebivalk in prebivalcev in vanj, zaradi javnega servisa, ki ga zagotavlja tudi za okoliške občine, dnevno migrira znatno število ljudi, po navedbah mestnih oblasti finančnega bremena zagotavljanja zakonsko določenih obveznosti ne zmore več (?). Zmanjševanje socialnovarstvenih, humanitarnih, kulturnih in športno- rekreacijskih storitev, ki jih mestu, ob javnih zavodih, v precejšnjem obsegu pomagamo zagotavljati in dopolnjevati nevladne organizacije, najprej in v največji meri prizadene občane in občanke, jemlje pa mestu tudi razvojne priložnosti. Ko nastopijo v mestni blagajni težave, za izvajanje naštetih programov sredstev zmanjka najprej. Potrebe ljudi po storitvah, ki so za mesto in njegov razvoj nepogrešljive, četudi po zakonski dikciji neobvezne, a zato nič manj potrebne, presegajo zmožnosti in kapacitete javnega servisa, zato smo se v nevladnih organizacijah ob napovedanih rezih odločno oglasili in opozorili mestno oblast na nevzdržnost takšnega ravnanja. Zaradi ljudi, ki bodo prikrajšani za marsikatero kulturno prireditev, humanitarno pomoč ali športno in rekreativno udejstvovanje.
Vsaj že 20 let se vsakokratna mestna oblast bolj ali manj uspešno pogaja z Vlado Republike Slovenije o ustreznem financiranju, ki bo zagotavljalo izvajanje kakovostnega javnega servisa in hkrati omogočalo Mariboru prepotreben razvoj.
Vsaj že 20 let se vsakokratna mestna oblast bolj ali manj uspešno pogaja z Vlado Republike Slovenije o ustreznem financiranju, ki bo zagotavljalo izvajanje kakovostnega javnega servisa in hkrati omogočalo Mariboru prepotreben razvoj. Vse od nesrečnega propada industrije, ki je pahnil mesto v socialno, kulturno in infrastrukturno ruševino, se vsi, ki v mestu živimo, delamo in ustvarjamo, trudimo po svojih močeh Maribor postaviti na noge. Veliko različnih poskusov revitalizacije in iskanja identitete mesta smo že doživeli, prepogosto smo soočeni z napačnimi odločitvami lokalnih odločevalcev, ves čas pa pogrešamo večjo naklonjenost države, da podpre naša prizadevanja, da ustvarimo ob prestolnici zgodbo o uspehu tudi v drugem največjem slovenskem mestu.
Mesto je nekaj zadnjih let v obsežnem investicijskem ciklu. Očitno preobsežnem za tako kratko obdobje in realne finančne zmožnosti občinskega proračuna, kar je pomembno prispevalo k težavam, ki so sedaj, bolj kot kadar koli, izbile na plano. Pa vendar, potrebna je infrastruktura, ki bo omogočala kvalitetno zdravstveno oskrbo, kultura bo naposled z izgradnjo nove knjižnice in večnamenskih prostorov dobila prepotrebne pogoje za svoje delovanje in razvoj, tudi športno infrastrukturo občani in občanke močno potrebujemo. Vse to ni luksuz, so osnovni pogoji za to, da se Maribor razvija. Tudi premišljeno časovno in finančno načrtovano obnovo cest, ulic in trgov si Mariborčanke in Mariborčani zaslužimo.
Problem, na katerega želimo opozoriti, je nevzdržno stanje, ki vedno znova sili mesto, da na tehtnico polaga prepotrebni infrastrukturni razvoj na eno in vsebine na drugo stran. Mesto, ki bo samo navzven lepo, v njem pa se bo bore malo dogajalo ali pa ne bo zmoglo poskrbeti v zadostni meri za svoje najbolj občutljive dele prebivalstva, ne bo zagotavljajo kakovosti življenja in bivanja v njem in ne bo doseglo željenega razvoja. In s tem izgubljamo vsi.
Problem, na katerega želimo opozoriti, je nevzdržno stanje, ki vedno znova sili mesto, da na tehtnico polaga prepotrebni infrastrukturni razvoj na eno in vsebine na drugo stran.
Podpisniki javnega pisma ne vemo vsega o mehanizmih financiranja občin, slišimo govoriti o povprečninah, s katerimi država zagotavlja sredstva za občinske zakonske obveznosti, in slišimo govoriti o podfinanciranosti občine kot enem od razlogov, zaradi katerih bodo občani in občanke v precejšnji meri prikrajšani za socialnovarstvene, kulturne in športne vsebine. Danes in morda še v večjem obsegu v prihodnjih letih. Zelo dobro pa v nevladnih organizacijah poznamo potrebe ljudi v mestu in kaj pomenijo posledice podfinancirane občine, ki ne uspe več zagotavljati kakovostnega javnega servisa in programom nedopustno prične rezati prepotrebna sredstva.
"Maribora ne bomo pustili na cedilu," so vas, spoštovani dr. Robert Golob, predsednik Vlade Republike Slovenije, citirali v enem od tukajšnjih medijev. Vas ter vlado, ki jo vodite, želimo spodbuditi, da prisluhnete potebam Maribora in zagotovite ključni pogoj za razvoj našega mesta, ki ga predstavlja njegovo zadostno financiranje, kar je v okviru ureditve lokalne samouprave eden od vaših redkih, a nadvse pomembnih mehanizmov za zagotavljanje uravnoteženega lokalnega razvoja v državi in bo tudi Mariboru naposled zagotovilo trajnostni razvoj. Da se bo tudi v Mariboru živelo.
Organizacije sopodpisnice:
Zavod PIP – Pravni in informacijski center Maribor, Regionalno stičišče NVO Podravja
Zveza prijateljev mladine Maribor
Nadškofijska Karitas Maribor
Športna zveza Maribor
Carmina Slovenica
Zveza kulturnih društev Maribor
