"Vedno sem čutil željo po ustvarjanju, a je bilo zmeraj prej na vrsti kaj drugega. Nato sem pred dvajsetimi leti opustil kajenje in s prihranjenim denarjem začel nakupovati pripomočke za ustvarjanje," razlaga Mariborčan, ki že nekaj let živi v sosednji občini Duplek. Kot edini slovenski član pri ICDJ, mednarodni organizaciji, registrirani pri Združenih narodih, zastopa slovensko umetnost in kulturo kot svetnik in diplomat.
Posebna tehnika
Začel je z mariborskimi vedutami. "Fotografiral sem različne ulice in stavbe in jih nato upodobil na akvarelni papir. Takrat sem bil srečen, če je soproga Irena prepoznala, katero ulico sem naslikal." Ko je pod mentorstvom akademskega kiparja Vojka Štuhca to tehniko izpopolnil, se je lotil povsem svojega načina slikanja - odvzemanja barve z gradbeno lopatico. "To je moj izum, s katerim prihranim čas in energijo pri čiščenju pripomočkov po koncu ustvarjanja. Posebnost te tehnike pa je, da svetloba proseva skozi sliko in tako lahko v različnih delih dneva ali ob različni osvetlitvi kaže povsem drugačno podobo," pojasni.
Omenjeno tehniko je kot zanimivost pokazal le reperju 6pack Čukurju, ki kot keramičar tudi sam uporablja to orodje. Tako sta skupaj že postavila dve razstavi. Ferkove slike sicer krasijo tudi stanovanja številnih glasbenikov, ki jih umetnik občuduje, od članov skupine Siddharta, Gibonnija, Damiana Roia do Maje Založnik in drugih. Na vsaki strani klavirja ima Ferkovo delo tudi glasbenica Neisha, ki mu je nekoč priznala, da ob njegovih slikah celo njen klavir zveni lepše.
Tudi Ferk ustvarja ob glasbi, a za svoje delo potrebuje bolj udarne tone, tako se na repertoarju pogosto znajdejo skladbe od Wagnerja do skupine Rammstein. To se izraža tudi na slikah, ki so izjemno izrazite, do neke mere celo agresivne, vsekakor pa polne energije. "Rdeča je moja barva, z njo največ ustvarjam. Je pa res, da se v zadnjem času malo umirjam. Osnovne barve sicer ostajajo iste, rdeča, rumena in modra, vendar namesto črne v zadnjem času dodajam vedno več bele," pojasni.
Umirja svoj slog
Slika zvečer, med karanteno pa je prvič doživel nekajmesečni ustvarjalni mrk. Blokada se je končala, ko je izvedel za smrt mednarodnega likovnega kritika, senatorja profesorja Domenica Alfreda Pasolina (v eni od svojih kritik je Ferka označil za vizionarskega slikarja tretjega tisočletja), takrat ga je neka sila ponovno gnala k slikanju. "Ko začnem slikati, že imam v mislih končni izdelek, a ko padem v zgodbo, je, kot da me vodi nekdo drug. Ko končam, sem tako izčrpan, da samo padem v posteljo, tri ure odspim in potem šele grem pogledat, kaj sem naredil."
Njegovo umirjanje se kaže tudi navzven. V zadnjem času ostaja v glavnem doma, ne hodi več na kolonije v tujino niti ne na dopuste. Ostaja pa zvest organizaciji svojih likovnih kolonij Duplek Art, ki so postale prepoznavna blagovna znamka tako med domačimi kot med tujimi umetniki. "Vsako leto se potrudim poiskati nekaj novih umetnikov in jih povabim zraven, a to pomeni, da ne morem povabiti vseh prejšnjih, in včasih pride do kakšne zamere. Letos sem zaradi epidemije povabil več Slovencev. Žal pa sem poleg talenta moral biti pozoren tudi na politična stališča, saj sta se lani na koloniji dva udeleženca skregala zaradi politike." Ob odsotnosti dveh slovaških umetnikov, ki se kolonije nista mogla udeležiti zaradi ukrepov, in umetnika iz Nepala, ki prav tako zaradi koronavirusa ni mogel sodelovati, je na letošnji, že dvanajsti koloniji od skupno devetintridesetih ustvarjalo kar trinajst novih umetnikov. Nastala likovna dela nato potujejo po razstavah po Sloveniji. Kar sedem let je vodil galerijo v Kavarni Betnava in tam razstavljal. Pol razstave z letošnje kolonije je še do 15. julija na ogled v Kulturnem domu Dvorjane, druga polovica pa v galeriji v Radencih.
Da umetnine najdejo lastnika
To so največje likovne kolonije v širšem prostoru. Na štiridnevnem dogodku vsakič sodeluje okoli 40 umetnikov in do sedaj so prišli iz 23 držav. "Tuji umetniki so v Sloveniji vedno navdušeni nad pokrajino in nad čistočo. Včasih me opozorijo na kakšno zanimivo stavbo in tako se zdi, da oni mene vodijo po mestu," se nasmeje. Prvi dan kolonije je običajno namenjen druženju, izletom, nato pa dva dni ustvarjajo. Ko zaključijo, že navežejo tesne stike, tako da je slovo težko. Poudarja še, da številni sodelujoči umetniki do udeležbe na koloniji še nikoli niso bili v Sloveniji, nekateri so za to priložnost prvič pripotovali v Evropo. Potne stroške si umetniki krijejo sami, stroške izvedbe kolonije, nastanitve in prehrane ter likovnih pripomočkov pa krije organizator ob pomoči številnih podpornikov likovne umetnosti, tretjino sredstev prispeva Občina Duplek.
Organiziral je tudi več dobrodelnih avkcij, a nato ugotovil, da ni več takšnega odziva za nakup slik. Včasih se začudi, ko kdo njegovo delo na internetu prodaja po izjemno visoki ceni, užalosti pa ga zlasti, ko vidi, da je na prodaj slika, ki jo je komu podaril in jo ta prodaja naprej za drobiž. A pomembno je, da na koncu pride na pravo mesto, sklene 63-letni umetnik, ki je veliko svojih del tudi podaril v dobrodelne namene.
