V Izobraževalnem centru Pekre so se tudi letos slovesno spominjali 23. maja 1991, ko so se je Teritorialna obramba (TO) skupaj z Mariborčani zoperstavila prvim agresivnim dejanjem Jugoslovanske ljudske armade (JLA) na slovenskih tleh, kar je bil uvod vojne za Slovenijo. Ker mineva 30. obletnica pekrskih dogodkov je imela slovesnost še poseben naboj, četudi je zaradi epidemije potekala v omejenem krogu vabljenih predstavnikov vojske in policije, veteranskih in domoljubnih organizacij ter borcev teritorialne obrambe. Slavnostni govornik je bil predsednik države Borut Pahor, zbrane pa sta nagovorila tudi nekdanja predstavnica skupščine občine Maribor Magdalena Tovornik in mariborski župan Saša Arsenovič.
Pahor je svoj govor osredinil okoli sodelovanja. "Slovenci zmagujemo, če sodelujemo. To zmagovalno miselnost bomo letos, ob obletnici, pogrešali," je povedal, da je leta 1991 potreba po sodelovanju premagala skušnjavo po izločevanju, kar je prineslo uspeh. Danes pa da manjkata iskreni dialog, premoščanje razlik in oblikovanje skupnih ciljev.
Pekrski dogodki so po njegovih besedah bili pospešek procesa osamosvajanja, s katerim je postalo popolnoma jasno, da se moramo skupno potruditi za odločilni akt ustanovitve države, da je z uporom mariborskih ljudi za to izpričana ljudska enotnost in da se more politika pripraviti tudi na zahtevne scenarije osamosvojitve. "Če smo tedaj, v tistih zares usodnih razmerah znali stopiti skupaj in uspeli, potem moramo to kot našo skupno nalogo razumeti tudi v sedanjih manj usodnih, a vseeno za naš razvoj zelo pomembnih okoliščinah," je opozoril na izzive okrevanja po epidemiji.
Igra živcev Pekrah
V Pekrah se je pred 20 leti odvijala prava drama, ki je pretresla Slovenijo in obšla svet. Po plebiscitu Slovenija v skladu z osamosvojitveno zavezo slovenskih nabornikov ni več pošiljala v JLA, pač pa je sprejela odločitev, da formira svoje obrambne sile. Tako je v 710. učnem centru Teritorialne obrambe začela služiti prva generacija slovenskih nabornikov. V tem pa je jugovojska našla povod za demonstracijo vojaške sile, s katero je v Mariboru skušala poseči v miren proces osamosvajanja Slovenije.
Tako so v bližini učnega centra teritorialci 23. maja zajeli izvidnika JLA in ju kmalu izpustili, JLA pa je objekt kljub temu obkolila in zahtevala izročitev enote, ki ju je zajela. S svojimi telesi oziroma živim zidom so nato izobraževalni center zavarovali krajani Peker in Maribora, na podoben način so obkolili tudi vojašnice v Mariboru, s čimer so pripadnikom JLA preprečili, da bi svoje enote v Pekrah še okrepili. Medtem je napetost pod Pohorjem rasla iz ure v uro. Vladala je neizmerna igra živcev, ko na trenutke ni veliko manjkalo, da bi se lahko bili zaslišali streli, kdo ve, kako bi se vse skupaj končalo. V popoldanskih urah so se nato v občinskih prostorih vendarle začela pogajanja za rešitev konflikta, a je JLA na pogovor prišla z enoto specialcev. Ta je ponoči vdrla v pogajalsko sobo in z grožnjo uporabe orožja ugrabila in v vojaški zapor odpeljala Vladimirja Miloševiča, poveljnika TO vzhodnoštajerske pokrajine. Mariborčani so bili nad aretacijo ogorčeni, pred vojašnico, kjer je bil Miloševič zaprt, pa se je naslednji dan začela zbirati množica ljudi, ki je hotela blokirati nadaljnje premike jugoslovanske vojske. Pri tem je eno od vojaških oklepnih vozil zapeljalo med ljudi in do smrti povozilo Josefa Šimčika, ki je postal prva žrtev vojne za samostojno državo.
Tovornikova, ki je bila kot predstavnica lokalne oblasti v tistem času prisotna pri pogajanjih z JLA, pa je izpostavila modre odločitve vodstva učnega centra v Pekrah, teritorialcev, policistov, civilne zaščite, lokalne in državne oblasti. "A vsaj v mojih očeh je pravi zmagovalec pekrskih dogodkov civilno prebivalstvo," je dejala in poudarila to, ker je bilo na letošnji slovesnosti večkrat izpostavljeno, "pogum novinarjev, ki so nam z besedo, fotografijo in kamero posredovali dogodke s tega prizorišča". Ugotavljala je še, da ljudi na mariborske ulice prostovoljno, silovito in brez orožja ni pognala osebna ogroženost temveč "domovinska zavest in domovinsko ravnanje". Spraševala se je tudi, ali je Slovenija to, o čemer je sanjala pred 30-imi leti, torej do vseh prijazna država, ki je socialna, ki nagrajuje poštenje in znanje, mladim pa daje zaupanje v prihodnost in spoštuje pravni red, nenazadnje pa tudi svoje kulturnike. V iskanju odgovora je spomnila na misel pesnika Otona Župančiča Veš, poet, svoj dolg. "Bi morali to vprašati državo?" je razmišljala.
"Pekrski dogodki so dokaz, da Mariborčanke in Mariborčani znamo stopiti skupaj, ko je to zgodovinsko potrebno in pomembno," pa je povedal župan Arsenovič. Po njegovih besedah smo imeli v času osamosvajanja skupno vizijo samostojne prihodnosti, za kar smo bili pripravljeni dati tudi življenje, danes pa da si želimo ekonomske svobode in bivanja v prijaznem in ponosnem Mariboru. "Spomin na pekrske dogodke nas navdihuje in nam daje pogum, da lažje dosegamo zastavljene cilje. To lahko naredimo le skupaj in povezani. Zato ne priznavam nobenih delitev, nobenih polarizacij, ker nam kradejo čas, energijo, kreativne misli in vero v to, da smo že sedaj dobri, in vero v to, da smo lahko jutri povezani najboljši."
Slovesnosti, na kateri je igralec Jure Ivanušič ob glasbeni spremljavi zbrane popeljal skozi zgodovino mariborskega uporništva, je organizirala Mestna občina Maribor. Sledil ji je še tradicionalni pekrski pohod v organizaciji Turističnega društva Pekre in partnerjev ter ogled spominske sobe v Izobraževalnem centru Pekre, ki jo je v sklopu 30. obletnice prenovil Muzej narodne osvoboditve Maribor.
Nocoj ob 19.00 v mariborski Kadetnici bo na vrsti še državna proslava, na kateri bo nastopil Big Band Orkestra Slovenske vojske, govorec pa bo predsednik vlade Janez Janša. To je prvič, da bosta za obletnico pekrskih dogodkov dve ločeni proslavi.